Slovenski in ruski gospodarstveniki krepijo sodelovanje

Prav te gospodarstvenike obeh držav iščejo na slovensko-ruski poslovni konferenci, ki poteka ob robu obiska premiera Janeza Janše v Moskvi. Poslovne konference se udeležuje okoli 100 gospodarstvenikov obeh držav. Zbrane je nagovoril tudi Janša. Med priložnostmi za poglobitev sodelovanja je izpostavil področje energetike in energetske učinkovitosti, gradbenega inženiringa, avtomobilske industrije, informacijske tehnologije, telekomunikacij in turizma. V Rusiji, ki se ji po oceni Mednarodnega denarnega sklada letos obeta 3,7-odstotna gospodarska rast, prihodnje leto pa 3,8-odstotna, je prisotnih že veliko slovenskih podjetij, med njimi tudi Krka. Prvi mož novomeškega farmacevta Jože Colarič je dejal, da je Rusija s skoraj 150 milijoni prebivalcev in zelo malo farmacevtske industrije zelo močno tržišče.

Ruske banke v bistveno boljšem položaju kot slovenske

"Za nas predstavlja glavni trg," je dejal in dodal, da bo imel ruski trg v prihodnjih letih, če jim bo gospodarsko šlo tako dobro kot danes, drugače oblikovano zdravstveno zavarovanje. "Danes ljudje večinoma vse plačajo sami, potem pa bo to sofinancirano s strani zavarovalnic, in tukaj so izredne možnosti za nadaljnjo rast," je dejal. Udeleženci konference razpravljajo tudi o priložnostih na področju financ in bančništva.

Prvi mož Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Aleš Hauc je dejal, da ima kar nekaj bank v Rusiji velik potencial. Po njegovem mnenju so v precej boljšem položaju kot slovenske in pravzaprav skoraj ne čutijo krize. "Naš namen je, da vzpostavimo stike s temi bankami glede medsebojnega sodelovanja," je dejal in dodal, da obstaja tudi resna možnost za njihov vstop v NKBM. Konkretnih obljub na to temo sicer še ni, "ampak pri dokapitalizaciji NKBM-a je mogoče prav vse", je dejal.

Ruski gostje Slovenijo zdaj že dobro poznajo

Na ruskem trgu je zelo prepoznavno tudi podjetje Riko, ki ga vodi Janez Škrabec. Nove izzive med drugim vidijo v gradbeništvu. "Vemo, da se bo v Moskvi še naprej gradilo veliko hotelov," je dejal Škrabec, ki opozarja tudi na avtomobilsko industrijo. "Proizvodnja in prodaja se selita na vzhod," je dejal. Za uspeh slovenskih avtomobilskih dobaviteljev na ruskem trgu si prizadeva tudi Slovenski avtomobilski grozd.

"Tukaj se srečujemo skoraj z vso mednarodno konkurenco in poskušamo izkoristiti naše konkurenčne prednosti," je dejal direktor avtomobilskega grozda Dušan Bušen in izpostavil kulturno povezanost ter vzpostavitev dolgoročnih strateških odnosov. Priložnosti se obetajo tudi na področju turizma. "Ruski gosti, ki pridejo v Slovenijo, danes vedo, kam pridejo, niso več presenečeni," je dejal direktor Kompasa Dimitrij Piciga. Poleg zdravilišč jih zanimajo tudi krožna potovanja po Evropi, zelo priljubljena sta Bled in Kranjska Gora, poleti pa seveda tudi Obala, je pojasnil Piciga.

Slovenski izvoz v Rusijo se močno povečuje

Podjetje Gorenje Projekt in ruska družba za avtoceste Rosavtodor sta v okviru poslovne konference podpisala sporazum o sodelovanju pri nizkih gradnjah v Rusiji. Z ruske strani je sporazum podpisal predsednik uprave podjetja Sergej Kelbah, s katerim se je zjutraj srečal tudi Janez Janša. Gorenje Projekt je z družbo SGK-Avtostrada podpisal še memorandum o sodelovanju. Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti je pojasnil, da je Rusija za Slovenijo zelo pomemben gospodarski partner. "Potrebujemo jo krvavo, ne samo zaradi izvoza slovenskih izdelkov na ta trg, ampak tudi zaradi potencialnih investicij ruskega kapitala v Slovenijo," je dejal.

Slovenija je tradicionalno vezana na ruski trg, ki je pomemben tudi z vidika obvladovanja širšega prostora nekdanje Sovjetske zveze. Slovenski izvoz v Rusijo se je lani in v prvem letošnjem polletju močno povečal, a predvsem na račun podjetij, ki so že tradicionalno prisotna na ruskem trgu, na primer na področju farmacije (Krka), telekomunikacij (Iskratel), bele tehnike (Gorenje) in gradbenih materialov (Trimo Trebnje). "To so glavni nosilci slovenskega izvoza na ruski trg," je dejal Cantarutti. Priložnosti vidi tudi na področjih energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ter avtomobilske industrije.

V Rusiji zbrana vsa svetovna konkurenca

Cantarutti ob tem opozarja, da je Rusija zelo zahteven trg, kjer je zbrana vsa svetovna konkurenca. Slovenski izdelki so za ruske kupce pogosto predragi, saj pravega srednjega razreda, ki ga naslavljajo, v Rusiji še ni. Vstop na ruski trg spremlja tudi veliko ovir – od potrebnega certificiranja izdelkov, relativno visokih carin, do dragih tržnih postopkov. Z nedavnim vstopom Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo se še ni veliko spremenilo, saj si je Moskva izborila kar nekaj prehodnih obdobij, preden bo bolj odprla svoj trg, je pojasnil Cantarutti. Veliko podjetij poleg tega nima dovolj finančnih sredstev za vstop na ruski trg. "Iti na pol na ta trg pač ne gre," je opozoril sogovornik in dodal, da poskusi so, a je več kot polovica podjetij na zahtevne korake pri osvajanju ruskega trga preslabo pripravljenih.

Cantarutti podjetjem svetuje, naj priložnosti iščejo zunaj Moskve in Sankt Peterburga, kjer je zbrana vsa svetovna konkurenca. "Iskati je treba niše in kraje, ki so razvojno in kapitalsko močni, a to ni Moskva," je dejal in izpostavil Jekaterinburg, Kazan in Samaro. Cantarutti obiske najvišjih političnih predstavnikov države na takšnih trgih podpira. Kot pravi, je politična podpora pri uspehu podjetij prav tako pomembna. Blagovna menjava med državama je lani presegla 1,1 milijarde evrov, kar je 28,3 odstotka več kot leta 2010. Pri tem je slovenski izvoz v Rusijo lani dosegel 747,7 milijona evrov, kar je 26,6 odstotka več kot leto prej, uvoz iz Rusije pa je znašal 399,3 milijona evrov oziroma 31,5 odstotka več kot leta 2010.