Petek, 30. 8. 2019, 10.43
5 let, 2 meseca
Gospodarska rast se umirja, izvoz še naprej raste
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
3
Rast BDP se je glede na prejšnja četrtletja precej umirila.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je bil v drugem četrtletju letošnjega leta za 2,5 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. Po sezonsko prilagojenih podatkih se je BDP glede na prvo četrtletje letošnjega leta povečal za 0,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,6 odstotka, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).
Gospodarska rast se je tako glede na prejšnja četrtletja precej umirila. Po popravljenih podatkih je bila v prvem četrtletju pri 3,3 odstotka, kar je 0,1-odstotne točke več od predhodnih ocen, v zadnjem trimesečju prejšnjega leta pa pri 3,8 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj od predhodnih ocen. Precej nižja je bila tudi od rasti v drugem četrtletju lani, ko je ta dosegla 3,7 odstotka.
Državni proračun po sedmih mesecih z 28,5 milijona evrov primanjkljaja
V državni proračun se je v sedmih mesecih steklo nekaj manj kot 5,77 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo 5,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se medtem zvišali za 7,8 odstotka na skoraj 5,80 milijarde evrov. Proračun je tako v prvih sedmih mesecih zabeležil 28,5 milijona evrov primanjkljaja, so sporočili z ministrstva za finance.
Gospodarska rast se umirja, izvoz še naprej raste
Tudi po desezoniranih podatkih se je rast gospodarstva precej umirila. Na četrtletni ravni je bila z 0,2 odstotka za 0,4-odstotne točke nižja kot v predhodnih dveh trimesečjih. V drugem četrtletju lani je bila pri 1,1 odstotka. V medletni primerjavi pa je tokratna 2,6-odstotna rast po sezonsko prilagojenih podatkih za 0,9-odstotne točke nižja kot v prvem četrtletju. V zadnjem lanskem trimesečju je dosegla tri odstotke, v drugem četrtletju lanskega leta pa 4,3 odstotka.
Na Sursu so poudarili, da izvoz sicer raste, vendar pa je bilo povečanje uvoza precej višje. Prispevek zunanje trgovine k rasti je bil zato negativen.
Na Sursu so sicer izpostavili, da sta bili rast izvoza in uvoza visoki, ker pa je bilo povečanje uvoza precej višje, je bil prispevek zunanje trgovine k rasti negativen v višini 1,3 odstotne točke. Domača potrošnja se je medtem še naprej povečevala, narasle pa so tudi investicije.
Podatki bodo tudi pomemben parameter za urad za makroekonomske analize in razvoj, ki bo predvidoma septembra objavil jesensko gospodarsko napoved. Trenutno ocenjujejo, da bo BDP letos dosegel 3,4-odstotno rast. Prestale napovedi domačih in tujih ustanov za letošnjo rast slovenskega gospodarstva se gibljejo med 3,2 in 3,4 odstotka.
Rast gospodarstva je bila lani po prvi letni oceni Sursa realno 4,1-odstotna, kar je 0,4-odstotne točke manj od februarske ocene in za 0,7-odstotne točke manj kot leta 2017. V tekočih cenah je BDP lani znašal 45,755 milijarde evrov, kar pomeni 6,4-odstotno rast. Obseg izvoza se je povečal za 6,6 odstotka, obseg uvoza pa za 7,7 odstotka.
Število zaposlenih se je leta 2018 povečalo za 3,3 odstotka, število samozaposlenih pa za 2,5 odstotka. Skupna zaposlenost se je povečala za 3,2 odstotka in je bila ocenjena na 1.020.719 ljudi. Od tega jih je bilo zaposlenih 81 odstotkov, preostali so bili samozaposleni.
Najbolj so se podražili voda, elektrika, plin, stanovanja in gorivo
Inflacija na letni ravni je avgusta znašala 2,3 odstotka, na mesečni ravni pa 0,4 odstotka. Največ oziroma 0,7-odstotne točke so k letni inflaciji prispevale višje cene blaga in storitev iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo.
Oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem so se podražile za 7,8 odstotka, električna energija, plin in druga goriva pa za 3,6-odstotka. K letni inflaciji so 0,5-odstotne točke prispevale višje cene hrane, ki se je podražila za 3,1 odstotka, še 0,4-odstotne točke pa so prispevale višje cene oblačil in obutve, ki so se podražili za 5,2 odstotka.
S po 0,1-odstotne točke so letno inflacijo najbolj blažile pocenitve blaga in storitev iz skupin prevoz (pocenitev za 0,7 odstotka) in komunikacije (pocenitev za 1,2 odstotka). Na mesečni ravni so bile cene življenjskih potrebščin v osmem mesecu v povprečju višje za 0,4 odstotka. Na skupno zvišanje cen so najbolj vplivale višje cene oblačil, ki so se podražila za 4,3 odstotka. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila v avgustu 2,4-odstotna.
Anketna brezposelnost v drugem četrtletju 4,2-odstotna
Razmere na trgu dela so trenutno zelo podobne tistim pred krizo. Stopnja anketne brezposelnosti je v drugem letošnjem četrtletju znašala 4,2 odstotka, kar je odstotno točko manj kot v enakem obdobju lani in blizu najnižji vrednosti doslej, ki je bila izmerjena v tretjem četrtletju 2008 pri 4,1 odstotka.
Stopnja brezposelnosti se je v četrtletni primerjavi znižala za 0,6 odstotne točke. Število brezposelnih in delovno aktivnih je bilo v drugem četrtletju skoraj enako kot pred enajstimi leti. Brezposelnih je bilo 43 tisoč, kar je deset tisoč ali 19,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
3