Slovenske delnice najboljše v zadnjih petih letih

Obdobje finančne in gospodarske krize pred dobrim desetletjem, ki je pognalo tečaje vrednostnih papirjev navzdol in zamajalo zaupanje vlagateljev tudi na Ljubljanski borzi, se še vedno odraža v zaspanosti trgovanja na ljubljanskem borznem parketu. A kljub temu so bili letošnji donosi zgodovinsko gledano nadpovprečni.

Dobro leto za finančne naložbe

Letošnje leto se bo v zgodovino zapisalo kot izjemno za finančne naložbe, saj se je večina svetovnih borznih indeksov podražila za več kot 20 odstotkov. Podobno so se odrezale tudi slovenske naložbe, za katere bo letošnje leto najboljše v zadnjih petih letih.

Indeks SBITOP, ki predstavlja delnice iz glavne kotacije na Ljubljanski borzi, je od začetka leta porasel za 15 odstotkov. Pri upoštevanju izplačanih dividend pa celo za 22 odstotkov.

"To je le malenkost manj kot splošni evropski indeks, ki je porasel za 22,5 odstotka, z izplačanimi dividendami pa 27 odstotkov," pojasnjuje Uroš Selič, analitik družbe za upravljanje Sava Infond. Globalni delniški indeks MXWD je sicer ob upoštevanju dividend beležil še višjo, 30,9-odstotno rast.

Slovenske delnice ostajajo podcenjene

Vrednotenja slovenskih delniških naložb so po besedah Roka Potočnika, upravitelja premoženja v družbi NLB Skladi, tradicionalno nižja kot na razvitih trgih. Zlasti ko govorimo o obdobju po svetovni finančni krizi.

Slovenske delnice so bistveno cenejše od tujih po vseh treh priljubljenih kazalnikih vrednotenja podjetij (EV/EBITDA, P/E, P/S). "Povprečni pričakovani P/E za leto 2020 znaša 9, medtem ko je pričakovani P/E za evropske delnice 15," pojasnjuje Selič.

"Vrednotenja slovenskih delnic ostajajo nizka, v primerjavi z evropskimi delnicami so slovenske še vedno podcenjene," pravi analitik Uroš Selič iz družbe za upravljanje Sava Infond. Foto: Osebni arhiv "Razloge za relativno nižja vrednotenja gre iskati v relativno slabšem korporativnem upravljanju podjetij, kar posledično vodi v nižje pričakovane prihodke in dobičke podjetij. Velik problem predstavlja tudi nizka likvidnost, ki preprečuje vstop večjim institucionalnim vlagateljem. Omeniti še velja, da ima slovenski delniški trg nadpovprečen delež družb iz defenzivnih panog, katerih vrednotenja so praviloma nižja," ugotavlja Potočnik.

Visoka dividendna donosnost

Na drugi strani pa dividendna donosnost slovenskih borznih družb ostaja visoka. Medtem ko je ta v povprečju šestodstotna, povprečna dividendna donosnost evropskih delnic znaša 3,55 odstotka.

"Večina slovenskih podjetij ima že lepo zgodovino izplačanih dividend. Za vlagatelje pa je še posebej pomembno, da te rastejo iz leta v leto. Tako povprečna petletna rast dividende Krke znaša 8,8 odstotka, Petrola 12, 2 odstotka, Cinkarne Celje pa celo 28,8 odstotka," ponazori Selič.

Tudi v prihodnjem letu pričakovana zmerna rast

Rok Potočnik iz družbe NLB Skladi v prihodnjem letu pričakuje pozitivne donose tako na Ljubljanski borzi kot tudi na večini preostalih borz razvitih držav. Foto: NLB Skladi Potočnik razloge za visoke dividendne donose deli na dva dejavnika. Prvi so nizke cene delnic, kar vodi v visoko relativno dividendno donosnost. Drugi dejavnik pa je pomanjkanje poguma podjetij za večje investicije, kar vodi v višje izplačane dividende. A ob tem opozarja, da je zaradi nizkih investicij podjetij dolgoročna vzdržnost visokih dividendnih donosnosti pri nekaterih družbah vprašljiva.

Oba sogovornika tudi v prihodnjem letu ostajata zmerna optimista, zmerna rast slovenskih delnic bi se lahko nadaljevala tudi v letu 2020.

"Slovenija je majhno in izvozno usmerjeno gospodarstvo, zato stanje svetovnega gospodarstva precej vpliva na naša podjetja. Razplet trgovinskih vojn, ameriških volitev, brexita in monetarne politike centralnih bank bo imel prek vpliva na svetovno ekonomijo učinek tudi na slovenska podjetja. Pričakujemo dokaj ugoden razplet omenjenih dejavnikov, kar bi pomenilo zmerno pozitivne donose tako na Ljubljanski borzi kot tudi na večini preostalih borz razvitih držav," še sklene Potočnik iz družbe NLB Skladi.