Slovenske banke lani s 3,2 milijarde evrov izgube

Ti stroški so bili posledica nadaljnjega slabšanja kakovosti portfelja bank in nižanja vrednosti zavarovanj.

Svet Banke Slovenije je v torek obravnaval gradivo o poslovanju bančnega sistema, pri tem pa ugotovil, da je bilo to lani predvsem pod vplivom nadaljevanja razdolževanja bank na medbančnih trgih in neugodnih gospodarskih razmer. Vpliv na krčenje posojilne aktivnosti je bil močan, je razvidno iz objave na spletnih straneh centralne banke.

Na bilančno vsoto in posamezne bilančne kategorije ob koncu leta, na spremembe v strukturi bilanc ter tudi na celoletni poslovni izid so močno vplivali tudi ukrepi, ki sta jih decembra za stabilizacijo bančnega sistema sprejeli vlada in Banka Slovenije. Tedaj sta se zgodila dokapitalizacija bank ter prenos slabih terjatev iz NLB in NKBM na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Bilančna vsota bank nižja za 11 odstotkov Bilančna vsota bank se je leta 2013 znižala za 11,1 odstotka oziroma 5,1 milijarde evrov. K zniževanju je razdolževanje bank do tujine prispevalo 2,9 milijarde evrov.

Posojila nebančnemu sektorju so se v preteklem letu skrčila za 6,5 milijarde evrov, več kot polovica tega krčenja se je zgodila decembra, predvsem kot posledica prenosov slabih terjatev na DUTB.

Sicer pa, kot pravijo v Banki Slovenije, mesečni kazalniki kažejo, da se je stabilizacija gospodarske aktivnosti ob koncu leta nadaljevala. A negotovost v gospodarstvu kljub ugodnejšim gospodarskim gibanjem in večjemu zaupanju ostaja velika, so dodali.

Največ brezposelnih po letu 1994 Ob tem so izpostavili, da je bilo število brezposelnih januarja najvišje po letu 1994. Število delovno aktivnih se je medtem novembra okrepilo že tretji mesec zapored, kar kaže na postopno umirjanje razmer in tudi na strukturne spremembe na trgu dela.

Povprečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave na ravni EU, je lani znašala 1,9 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke manj kot leto prej.

Proračunski primanjkljaj je medtem lani dosegel 1,5 milijarde evrov oziroma 4,4 odstotka ocenjenega bruto domačega proizvoda (BDP) in bil v skladu z načrtovanim v rebalansu proračuna iz julija 2013.

Zadolževanje države je do novembra lani doseglo skoraj šest milijard evrov, decembra pa se je zaradi dokapitalizacije bank še okrepilo.