David Kos

Torek,
2. 9. 2014,
10.17

Osveženo pred

7 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

GoOpti turizem

Torek, 2. 9. 2014, 10.17

7 let, 10 mesecev

Slovenci na račun nizkocenovnikov potujemo več kot pred krizo

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Slovenski turisti kljub krizi potujejo več, saj so potovanja bistveno dostopnejša kot nekoč. Bolj kot zanesljivost in čas potovanja je pomembna cena.

Nizkocenovni ponudniki letalskih prevozov turistom zagotavljajo nekajkrat cenejša potovanja, zato se vse več Slovencev ozira za njimi. Svoje so dodali še nizkocenovni cestni prevozniki, ki prevoze do okoliških letališč ponujajo v vsakem času in za vsak žep. Razvoj spletnih namestitvenih kapacitet, ki posredujejo pri ugodnem najemu sob ali stanovanj, pa je dodal piko na i, spremembe v obnašanju slovenskih turistov opisuje direktor nizkocenovnega cestnega prevoznika GoOpti Marko Guček.

Pri GoOptiju, ki je v treh letih poslovanja prepeljal več kot 200 tisoč turistov, so med svojimi rednimi strankami naredili interno raziskavo, v kateri so jih med drugim spraševali, zakaj se odločajo za nizkocenovne prevoze in kaj bi si želeli še nadgraditi. Je cena odločilen dejavnik? "Cena je zelo pomemben dejavnik za odločitev o potovanju, šele na drugem mestu sta zanesljivost in čas potovanja," odgovarja Guček.

Kot je pokazala raziskava, so GoOptijevi potniki za potovanje pripravljeni izbrati nizkocenovnika z okoliškega letališča, če v povprečju prihranijo več kot 50 evrov. V nasprotnem primeru bodo raje leteli iz Ljubljane. "Pri direktnih linijah letalskih nizkocenovnih prevoznikov z Brnika, ki jih turisti kupijo po ugodni ceni, se običajno odločajo za ljubljansko letališče. Za vse druge destinacije, kjer je treba prestopati, pa slovenski turist raje izbere beneško letališče," pojasni Guček.

Šest tisoč evrov letnega prihranka Neka GoOptijeva stalna stranka, ki okoli dvajsetkrat na leto potuje v Barcelono, na primer vsakokrat z izbiro nizkocenovnega prevoznika prihrani okoli 300 evrov. Na letni ravni to pomeni šest tisoč evrov prihranka, ponazori Guček.

Danes potujejo tudi tisti Slovenci, ki se nekoč z letalom niso podajali na potovanja, saj so jim bile redne linije predrage ali pa jim je bilo iskanje alternativnih letališč, ki ponujajo nizkocenovne lete, preveč zapleteno. "Pri GoOptiju smo ves čas poudarjali, da lahko ugodno letite prav z okoliških letališč, kamor pa jih lahko za ugodno ceno pripeljemo z našimi prevozi. S pravočasnim nakupom vozovnic lahko danes turisti potujejo kamorkoli v Evropi že za sto evrov. Beneško letališče ponuja 300 destinacij, kamor vas popeljejo nizkocenovniki," pravi direktor nizkocenovnega cestnega prevoznika.

Guček je prepričan, da tudi če bodo Aerodrom Ljubljana prodali nemškemu kupcu in bo ta uvedel deset novih destinacij, kamor bodo vozile nizkocenovne letalske družbe, bodo Slovenci še vedno leteli z okoliških letališč.

Slovenija mora dvigniti kakovost turistične ponudbe Pri GoOptiju še ugotavljajo, da je Slovenija čudovita država, ki turistom ponuja veliko. Ti so v splošnem tudi zadovoljni z našo ponudbo, a nujno je kakovost ponudbe dvigniti na višjo raven.

"Vse se začne pri izobraževanju kadrov. Naše šole premalo poudarka namenjajo praksi in uslužnosti kadrov, ki sta pogoj v turizmu. Gost se mora počutiti dobro, dati mu je treba občutek zaželenosti. Nujna je torej sprememba odnosa turističnih delavcev do gostov. Rad bi videl, da je slovensko turistično osebje gostom bolj uslužno ter da z nasmehom pridejo njihovim potrebam nasproti," je potarnal Guček in dodal, da se njihovi zaposleni tega pravila strogo držijo.

Bolj kot višina dohodkov je zanj pomembna motivacija zaposlenih. "V turistično razvitih državah so delodajalci bistveno bolj pozorni do zaposlenih. Tako kot morajo biti do gostov uslužni zaposleni, so nadrejeni uslužni do njih. Zato pa morajo biti do potankosti izdelane naloge posameznikov, a na drugi strani je treba negovati tudi odnos do podrejenih," na podlagi izkušenj iz tujine svetuje sogovornik.

Prodaja slovenskih hotelov bo pospešila gospodarsko rast Guček meni, da ni nič narobe s tem, da so prezadolžene slovenske družbe prisiljene prodajati hotelske kapacitete. "Če bi imel denar, bi jih kupil sam. A tudi tuji kupci jih ne bodo nikamor prestavili, ostala bodo v Sloveniji. V interesu vsakega pravega lastnika hotela je, da vlaga v izboljšanje ponudbe, kar pomeni dotok kapitala. Zaradi interesa po dobičku bo novi lastnik pripeljal tudi nove goste, ki bodo trošili zaradi okoliške ponudbe, in zadovoljni bomo vsi. Del dobička, ki ga bo tuji lastnik pobral, pa lahko s pametno dodatno ponudbo poberemo tudi v Sloveniji," sklene Guček.