Slaba banka rešitev tudi za prezadolžena podjetja?

Slovenska podjetja spadajo v sam evropski vrh po zadolženosti, kar zagotovo onemogoča njihovo normalno delovanje in razvoj. Prvi korak k reševanju podjetij je vlada že storila z novo insolventno zakonodajo, v kratkem pa naj bi pripravila tudi zakon o sistemski razdolžitvi, osnovni orodji sta dogovor o prestrukturiranju podjetij in konverzija terjatev v kapital. Prvi mož gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič poudarja, da je potrebno pametno in hitro reševanje prezadolženih podjetij, saj je dinamika ustanavljanja novih podjetij namreč šibka. "Številna slovenska podjetja, ki so v težavah, imajo po blagovno znamko, človeški kapital, dovolj dela in naročil ter pozitiven denarni tok." Kot tak primer je navedel koprski Cimos. "Pri reševanju prezadolženih podjetij je treba biti hiter in odločen, a ob tem tudi pameten. Ne sme se dogajati, da se prodajajo dobra podjetja, da bi rešili slaba," je prepričan Hribar Milič, ki se zavzema za ohranitev zdravih jeder in vseh produktivnih delovnih mest in pravi, da je potrebna jasna razvojna strategija. "Pri sanaciji teh podjetij je potrebna nujnost razlastninjenje dosedanjih lastnikov in imenovanje sposobnega menedžmenta," je prepričan Hribar Milič.

Konverzija terjatev v kapital Osnovna ideja za reševanje prezadolženih podjetij bo, da upniki svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže. Politične stranke načeloma podpirajo takšne rešitve. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je prepričan, da bi morali takšno zakonodajo imeti že pred leti, saj bi po njegovem prepričanju lahko rešili številna delovna mesta. "S takšno sistemsko rešitvijo bomo zagotovo ohranili veliko delovnih mest in nekatere proizvodnje, ki imajo svojo blagovno znamko in imajo perspektivo. Takšen način reševanja prezadolženih podjetij bi na primer koristil tudi Pivovarni Laško, ki zdaj le stežka odplačuje več 100-milijonsko posojilo," pravi Han.

Ti deleži naj gredo potem na slabo banko V SDS predloga sicer ne poznajo, a menijo, da bi, če bi bile rešitve takšne, zakonodajo načeloma podprli. "Konkretne komentarje bomo lahko dali, ko bodo znane podrobnosti. Vseeno pa lahko rečem, da so bili upniki v zgodovini Sloveniji prevečkrat izigrani in bi bilo v tem kontekstu smiselno, da upniki prevzamejo večji vpliv nad podjetij," pravi Marko Pogačnik, ki poudarja, da je lahko vse skupaj tudi problematično, saj so v veliko primerih največje upnice prav banke. "Verjetno bo koncentracija teh deležev bank še večja. Sicer osebno menim, da se morajo banke ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo, to je kreditiranjem podjetij in prebivalstva. Vendar bi bilo glede na to, da imamo ustanovljeno slabo banko, smiselno, da se vsi ti deleži prenesejo na slabo banko, ki bi z njimi tudi upravljala."