Si javni sektor že zasluži višje plače?

Vlada in sindikati javnega sektorja bodo danes začeli pogajanja o spremembah plačnega sistema, saj bodo v začetku leta 2016 prenehali veljati varčevalni ukrepi iz zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). Kaj si želi vlada? Vlada predlaga, da bi varčevanje deloma podaljšali še v prihodnjem letu, in sicer s podaljšanjem znižanja vrednosti plačnih razredov, podaljšanjem zamrznitve izplačevanja redne delovne uspešnosti in z znižanim plačilom delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela.

Sprostilo pa bi se napredovanje v javnem sektorju in ukrepa, ki se nanašata na regres za letni dopust in premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.

Sprostitev napredovanj naj bi državni proračun po navedbah vlade obremenila za okoli 180 milijonov evrov, vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je dejal, da izračunov o tem vlada za zdaj še ni pokazala, čeprav ta znesek nenehno navaja.

Kaj zahtevajo sindikati? Sindikati vztrajajo, da se v celoti uresniči dogovor, ki ga je Cerarjeva vlada podpisala konec leta 2014 – da varčevalni ukrepi veljajo do konca leta 2015, potem pa se varčevanje konča. "Če bi vlada kršila ta dogovor, bo nosila stroške stavke, ki bi zaradi tega nastopili," opozarja predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

"Ni res, da sindikati pričakujemo, da se bodo plače v celoti in čez noč vrnile na raven iz leta 2008. Tega ni nihče zahteval," na navedbe ministra Dušana Mramorja odgovarja Štrukelj.

Kako bi varčevali sindikati? Sindikati se z vladnim predlogom za varčevanje ne strinjajo. Po njihovih navedbah bi dodatno obremenitev proračuna, ki bi jo prinesla sprostitev varčevalnih ukrepov, lahko nadomestili, če bi država "uredila davek na nepremičnine, povečala davek na dobiček podjetij, če bi pustila 4. dohodninski razred (tisti, ki največ zaslužijo), obdavčila kapitalske dobičke, dividende in drugo". Ščernjavič opozarja tudi na neustrezno ureditev javnih naročil in na njihovo nepregledno izvajanje ter na negospodarno trošenje v državni upravi.

Ali bi s tem v celoti nadomestili 310 milijonov evrov, kolikor naj bi bila po vladnih izračunih "težka" sprostitev varčevalnih ukrepov, Štrukelj ni mogel zagotoviti, bi pa bil sistem po njegovem mnenju s tem bolj pravičen.

Koliko zaslužijo policist, medicinska sestra, zdravnik, učitelj? Povprečna neto plača policista s peto stopnjo izobrazbe znaša 1040 evrov, srednje medicinske sestre v urgentni dejavnosti tisoč evrov, povprečna osnovna plača zdravnika okrog dva tisoč evrov, učitelja začetnika pa okrog 900 evrov.

"Za povprečnega osnovnošolskega učitelja bi bila plača višja za kakšnih 20 evrov, predvsem pa bi pomenilo, da bi lahko napredovali tisti mladi, sposobni, strokovnjaki, ki zadnjih pet ali šest let sploh niso napredovali, čeprav imajo pogoje za to. Uspešne ubijamo s tem, ko jih držimo na osnovni plači," je prepričan Štrukelj.

Po navedbah statističnega urada (SURS) je povprečna izplačana bruto plača v javnem sektorju junija znašala 1.774 evrov, v zasebnem sektorju pa 1.417 evrov. Povprečna neto plača pa 1.149 evrov v javnem oziroma 927 evrov v zasebnem sektorju.