"Še danes se ne počutim podjetnica, samo počnem tisto, kar imam rada" #intervju

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji AmCham je v torek razglasil novega ambasadorja sedme, pravljične generacije. To je postala Deana Jezeršek, mlada podjetnica, ki je ustanovila izobraževalno podjetje LanguageSitter.
Pravi, da nase ne gleda kot na zmagovalko, ampak ji je včerajšnji dogodek potrditev, da je njeno podjetje na pravi poti.

Deani Jezeršek je bil podeljen naziv ambasadorke AmCham Young Professionals. "To mi predstavlja veliko odgovornost, predstavljam namreč obraz celotne sedme generacije," nam je povedala v intervjuju. Foto: AmCham Slovenija Jezerškova se svojega novega poslanstva ambasadorke AmCham Young Professionals že veseli, saj ji bo posebna funkcija v AmChamu prinesla več možnosti pri predlogih za spremembe in poudarjanju ključnih stvari na svojem področju.

Od kod ideja za ustanovitev podjetja LanguageSitter?
Sama sem nekaj časa delala v turizmu, ki me je privlačil predvsem zaradi tujih jezikov in ne toliko zaradi turizma samega. Z možem sva kasneje živela v Švici, kjer sem ugotovila, da me jezikovno izobraževanje resnično zanima. Vračanje v rodno Slovenijo je v meni odprlo tisoč novih vprašanj in pomislekov glede naslednje zaposlitve, saj me je pri ustaljenih jezikovnih tečajih motil način poučevanja, ki se ne prilagaja uporabniku. Takrat so se začele rojevati tudi prve poslovne ideje, ki jih je podprlo združenje YES.

Podjetništvo sem vedno povezovala z Ekonomsko fakulteto in si nisem predstavljala, kako se bo študentka Filozofske fakultete znašla v tem. Sama se še danes ne počutim podjetnica, samo počnem tisto, kar imam rada.

In kako se je podjetniška pot nadaljevala?
V enoletnem izobraževanju pod okriljem združenja YES sem spoznala, da potrebujem pomoč pri vodenju, zato sem k sodelovanju povabila bivšega sošolca s fakultete Marta D. Buha, ki je prevzel vodenje podjetja.

Sprva smo ponujali zgolj tečaj slovenščine, angleščine in nemščine, saj sem poučevala samo jaz. Sčasoma smo pridobili vedno več strank, zato sva z Martom začela iskati nove sodelavce med sošolci, kmalu smo dobili svojo pisarno, stalne stranke in še tretjega partnerja Dimitrija Mikliča.

Deana si nikoli ni mislila, da bo pristala v svetu podjetništva. Foto: AmCham Slovenija

Ste se skozi podjetniško pot srečevali s kakšnimi ovirami, strahovi?
Vsak dan! Na začetku sem si neprestano prepevala pesem Nobody said it was easy, skupine Coldplay (smeh).

Resnično, težko je. Nekaj časa imaš začetni elan, finance … potem pa pridejo prvi prepiri in začneš dvomiti o sebi ter o svojem projektu.

Slabih plati podjetništva nihče ne omenja. Vedno slišimo samo tiste zgodbe, ko posamezniki vse pustijo za seboj in iz nič ustvarijo podjetje, ki že naslednji dan služi milijarde, vendar zavedati se moramo, da takšnih primerov ni veliko. Sama sem vsak dan znova morala sprejeti odločitev, da se podajam na to pot.

Jezikovnih tečajev lahko danes najdemo ogromno, kakšna pa je prednost LanguageSitterja?
Od drugih ponudnikov jezikovnih tečajev se razlikujemo predvsem po svoji prilagodljivosti in ravno ta lastnost nam je sprva prinesla veliko strank iz podjetij, ki nimajo tako fleksibilnega urnika, da bi vsak teden obiskovali nek tečaj.

Ljudje danes vsak dan bijemo boj s časom, zato LanguageSitter ne ponuja učenja po učbeniškem sistemu. Zakaj bi nekoga učili, kako na tržnici kupiti zelenjavo, če se v življenju preživlja s prodajo pohištva? Znanje, za katerega veš, da ti bo koristilo, ti prinese dodatno motivacijo.

Hkrati pa ponujamo tudi časovno prilagoditev, saj se lahko tečaje po dogovoru opravlja skoraj kjerkoli in kadarkoli. Najbolj ekstremen kraj, kjer sem nekoga učila jezika, je bilo med tekom na Rožnik.

Kako pa ste to prilagodljivost podjetja kombinirali z družinskim življenjem, ste namreč mamica dveh hčerk?
Foto: AmCham Slovenija Ko sem prišla s prve porodniške, sem poučevala uporabnike, ki so imeli zakupljene standardne pakete, v katerih je termin fiksen, kasneje pa sem zaradi občutnega povečanja dela prevzela delo v pisarni. Družina in služba postaneta logistični center, zato mi brez močne podpore moža in bližnjih, ki mi kadarkoli priskočijo na pomoč, ne bi uspelo.

Kaj je po vašem mnenju v podjetništvu najbolj pomembno?
Da imaš nek fokus. Začrtati si moraš svoj cilj, namen ustvarjanja nečesa novega. Spomnim se, da smo v nekem obdobju skoraj zašli, saj smo se preveč obremenjevali s konkurenco in ji hkrati postajali vedno bolj podobni. Prav je, da se konkurenca spremlja, vendar ti opazovanje po okolici in zbiranje informacij ne sme zamegliti pogleda.

Kakšen nasvet bi dali mladim, ki v sebi gojijo potencialne ideje?
Vztrajati in upati si, ker podjetništvo je potovanje zunaj meja udobja.

Spomnim se enega izmed prvih sestankov, na katerem so bodoči uporabniki spraševali po tečaju francoščine. Seveda sva jim z Martom zagotovila tečaj, čeprav takrat v ekipi nismo imeli nobenega, ki bi govoril francosko. Šele po sklenitvi dogovora sva evforično začela iskati novega sodelavca, ki obvlada francoski jezik.

Naj jih ne bo strah prositi za pomoč, ker prej ali slej ne zmoreš vseh stvari več sam. Naj si poiščejo mentorja in ga prosijo za nasvet, zgradijo tim, ki mu zaupajo ter verjamejo vanj.

Na srce bi jim položila še, da uspeh ni pravilo. Pripravljeni morajo biti na dobra in slaba obdobja, na veliko stresa in dvomov. Podpora družine in najbližjih pri ustvarjanju novega podjetja veliko pripomore, saj se največ mladih podjetij srečuje s finančnimi težavami, ki jih zelo utesnjujejo.