S Prešernovo nagrado dela kot smetar (VIDEO)

Lukič je izpostavil, da vse več mladih tudi obupa nad iskanjem dela in se umaknejo iz uradnih evidenc, kar še bolj prikrije globino te problematike. Število delovno aktivnih mladih se je od leta 2008 znižalo za več kot 23 odstotkov, stopnja registriranih brezposelnih mladih pa je trenutno pri 28 odstotkih. "Tudi v Evropi je visoka brezposelnost med mladimi nova normalnost, kar ni dober znak za kreiranje politik na tem področju," je opozoril Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Veliko mladih je iskalcev prve zaposlitve po zaključenem izobraževanju, kar 45 odstotkov mladih pa se med brezposelne prijavi po izteku zaposlitve za določen čas. "To je znak za alarm, saj gre za vprašanje vzdržnosti zaposlitve," je poudaril Lukić.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole meni, da je brezposelnost mladih zaskrbljujoča, da pa ne moremo tega problema reševati ločeno od celotne problematike brezposelnosti. Izpostavil je, da imajo mladi, ko iščejo prvo zaposlitev za konkurente starejše, ki že imajo delovne izkušnje, znanje in usposobljenost.

Mladi imajo tudi znanje, ki ima omejen rok trajanja, je Smole poudaril v zvezi z zamikom vstopa mladih po zaključku šolanja na trg dela. Delodajalci pa iščejo usposobljene ali tiste, ki se bodo v kratkem času usposobili, je dodal. Strinja se z Lukićem, da bi morali tudi socialni partnerji sodelovati pri reševanju problematike brezposelnosti mladih.

"Delodajalci potrebujemo pogoje za kreiranje delovnih mest O begu možganov je predstavnik ZDS izpostavil, da strošek delodajalca v Sloveniji ali v državah, kjer mladi iščejo delo, ni tako velik, velik pa je razkorak, ki ga delavec dobi pri neto plači. "Tudi delodajalci potrebujemo pogoje za kreiranje novih delovnih mest in rabimo enake ali boljše pogoje kot naši konkurenti," je opozoril.

Lukić je prepričan, da je premalo tudi specifičnih programov za aktivno politiko zaposlovanja mladih. Spomnil je na veliko pobud v Evropi o t.i. jamstvih za mlade. Na ravni EU naj bi bilo za te programe na voljo okoli šest milijard evrov, je pojasnil in dodal, da je pomembno, da se Slovenija vključi v ta program pravočasno.

Janja Meglič z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je izpostavila, da je treba gospodarstvo pripeljati bliže h kreiranju študijskih programov. "Trg dela ne prenese toliko tako visoko izobraženih. Biti študent je danes tudi krasen status," je dejala in pojasnila, da realnost kaže, da višja stopnja izobrazbe še ne prinese zaposlitve.

Uroš Robič ima v rokah Prešernovo nagrado za diplomo iz gozdarstva, a ker dela ni, je raje, kot da bi bil doma, na plečih staršev ali države, zavihal rokave in se zaposlil kot komunalni delavec. In v svojem delu naravnost uživa.