Rušilnost rastočega švicarskega franka (video)

Pri naših severnih sosedih odstotek prebivalcev, ki so se zadolževali v švicarskih frankih, morda ni tako visok kot pri nas ali na Hrvaškem, Madžarskem ali Poljskem, a daleč od tega, da so posojila v "švicarjih" neznanka za Avstrijce. Po ocenah avstrijskih medijev odločitev švicarske centralne banke vpliva na 220 tisoč Avstrijcev.

Kaj svetujejo Avstrijcem, ki so zadolženi v švicarskih frankih? Predvsem ohraniti mirno kri. To sicer ni ravno preprosto, če se je komu dolg v trenutku povečal za več deset tisoč evrov (čeprav je nominalno v valuti posojila ostal popolnoma enak), a posojilojemalcem vendarle svetujejo: brez nepremišljenih in hitrih potez. Tistim, ki so jim do poplačila posojila ostala več kot tri leta, kot najboljšo možnost priporočajo pretvorbo v evrsko posojilo, s čimer se lahko izognejo vsem nadaljnjim negotovostim valutnega trga.

Tistim, ki se bodo posojilnega primeža rešili v manj kot treh letih, pa svetujejo, naj primerno rešitev poiščejo v banki, kjer so posojilo najeli. Avstrijsko potrošniško združenje opozarja, da zaradi negotovosti čimprejšnje poplačilo posojila v "švicarjih" ni nujno najboljša rešitev.

Kaj če dogovor z banko ni mogoč? Pomembna so predvsem določila pogodbe, v katero je posojilojemalec prostovoljno privolil. Banke bodo v vsakem primeru poskusile zaščititi predvsem svoje interese in močneje zavarovati svoje terjatve, a nekateri (avstrijski) pravni strokovnjaki so prepričani, da banke niso naredile dovolj, da bi nepoučene posojilojemalce ustrezno posvarile pred tveganji posojila v nedomicilni valuti.

Banke se načeloma izogibajo pravdanjem na sodišču, to pa je dobro pogajalsko izhodišče za posojilojemalce, je za avstrijski Format povedal avstrijski odvetnik Lukas Aigner, ki meni, da bi si morala posledice uresničenih tveganj deliti tako banka kot tudi posojilojemalec. "Banke se na to problematiko dobro spoznajo in se z njo tudi dolgo ukvarjajo, zato bi morale ravnati bolj realistično."

V Avstriji posojila v "švicarjih" predvsem za velike infrastrukturne projekte Za posojila v švicarskih frankih se je odločilo tudi veliko avstrijskih občin in zveznih držav, ko so zapirali finančne konstrukcije za velike infrastrukturne projekte – pred njimi so zdaj na prvi pogled enake finančne težave in izzivi kot pred posamezniki, ki so na zelo grenek način izvedeli, kakšne so lahko razsežnosti valutnih tveganj posojil v drugi valuti. Glavnica in obroki, izraženi v švicarskih frankih, se jim sicer niso povečali, le da so zdaj te v evrih za približno šestino dražje.

Kako bodo ravnale občine in dežele, ki so zadolžene v švicarskih frankih? Kot pojasnjuje avstrijski Format, pa je kljub zgornjim neusmiljenim dejstvom, ki veljajo za vse dolžnike v švicarskih frankih zunaj Švice, ena zelo pomembna razlika med dolžniki posamezniki in zadolženimi občinami oziroma deželami: zadnje lahko same odločajo, kako bodo ravnale s svojimi posojili oziroma jih lahko po lastni presoji tudi reprogramirajo. A ker gre za drage projekte in posledično visoke zneske, lahko reševanje teh težav traja še dolga leta.

Vsekakor bodo učinki na občinske in deželne blagajne znatni. Kot mogoči način omilitve teh izgub se pojavljajo namigi o višanjih komunalnih nadomestil in lokalnih dajatvah. Lokalni politiki to za zdaj sicer odločno zavračajo, a vprašanje, kako pokončna bo ostala njihova drža, ko bodo – tudi zaradi okrepljenega švicarskega franka – njihove blagajne postajale vedno bolj prazne.

Kaj močan frank pomeni za švicarsko gospodarstvo? Švicarski izdelki v tujini so v trenutku postali za šestino dražji in jih je kot takšne težje prodati. Drugače povedano, če ne želijo višati cen na tujih trgih, bodo švicarska podjetja zanje dobila dobrih 15 odstotkov manj domače valute, kar pa ni dobro za njihove bilance. Obe možnosti sta za švicarska podjetja, zlasti farmacevtska in druga visokotehnološka, ki so steber švicarskega izvoza in gospodarstva nasploh, slabi, zato se (upravičeno) bojijo krčenja svojega gospodarstva.

Švicarsko gospodarstvo bo prisiljeno v krčenje stroškov in druge optimizacijske posege, a ker gre za velik razkorak – od nedavnih 1,20 franka za evro do današnjega 1,01 franka za evro –, se lahko zgodi, da celo znatni rezi ne bodo mogli nevtralizirati posledic sproščenega tečaja. Toliko težje bo, ker so švicarska podjetja že zdaj zelo učinkovita in nimajo več veliko prostora za optimizacije – razen če zarežejo v plače, razvoj, naložbe, česar si gotovo ne želijo.

Zakaj so švicarski turistični delavci ogorčeni? Že tako drage švicarske turistične storitve so za tujce postale še dražje. Smučarji bodo smučišča poiskali v bližnjih Italiji ali Franciji, že zdaj pa izletniki in turistične skupine raje izberejo nastanitev v kakšnem bližnjem obmejnem kraju Avstrije, Francije, Nemčije ali Italije, če jim to njihova pot dopušča.

Za Švicarje pa je Evropska unija zdaj postala (še) cenejša: gotovo je to priložnost za slovenski turizem, ki bi tako k nam lažje pripeljal še kakšnega švicarskega gosta. Ne samo za tranzit na Hrvaško, temveč tudi za kakšen dan dlje.

Priložnost za izvoz v Švico je – zdaj! Po drugi strani pa so slovenski, evropski, ameriški in vsi drugi tuji izdelki postali toliko privlačnejši za švicarski trg. Za isto dobavno ceno v evrih ali dolarjih je ta v švicarskih frankih občutno cenejši, še boljši scenarij pa je, če je dobavna cena določena v švicarskih frankih, saj to pomeni toliko več evrov, dolarjev, zlotov, forintov, kun …

Kar švicarskih podjetij gotovo ne navdušuje, je lahko povsem nepričakovan veter v jadra izvoznikov drugje – tudi slovenskih, če bodo imeli prave izdelke in jih v tem zanje ugodnem trenutku znali predstaviti in tržiti.

Kaj to pomeni za trgovine na obeh straneh švicarske meje? Švica (upravičeno) velja za drago državo. Tako zelo, da imajo obmejne francoske, nemške, avstrijske in italijanske veleblagovnice od nekdaj veliko prometa s prebivalci Švice. Zdaj bodo še bolj polne, saj je bilo do nedavnega za nakup, vreden sto evrov, treba odšteti okrog 120 frankov, zdaj pa samo še sto – ob tem, da je pri sosedih že tako ali tako že prej praktično vse bilo cenejše.

Švicarski trgovci, zlasti ob meji, gotovo niso srečni. Že res, da je frank močnejši, a ga bodo sodržavljani raje zapravili onstran meje, kar pomeni, da ga bodo še veliko težje zaslužili. Švicarsko blago bo za tujce zagotovo dražje, ker cen v frankih ne bodo nižali. Vprašanje je celo, ali bodo cenili izdelke iz tujine, ki bi se ob nespremenjeni ceni v valuti države izdelave v švicarskih frankih morali poceniti.

Kdo je na prvi pogled največji zmagovalec sproščenega švicarskega franka? Vsi, ki se iz sosednjih držav vsakodnevno vozijo na delo v Švico. Njihovi stroški so doma ostali nespremenjeni, za plačo pa zdaj dobijo dobro šestino več evrov. Po drugi strani pa so veliki poraženci Švicarji, ki se vozijo na delo v eno od držav Evropske unije, a teh je v primerjavi s tistimi iz Evropske unije, ki delajo v Švici, razmeroma malo.