Rotnik pred napadalci zbežal čez potok in poklical policijo

Zgodba gre nekako takole. 16. decembra 2003 se je Rotnik z avtomobilom vračal domov. Ustavili so ga neznani napadalci, ki naj bi poskušali nasilno odpreti avtomobil. To jim ni uspelo, ker se je Rotnik prej vanj zaklenil. Eden od napadalcev je nato s kolom, ki označuje rob ceste, prav tako neuspešno poskušal razbiti šipo avtomobila.

Napadalec v avto po "pajser"

Ko se je napadalec nato v svoj avtomobil napotil po "pajser", kovinski vzvod, običajno namenjen odstranjevanju manjših pritrjenih desk, se je Rotnik iz avtomobila odločil pobegniti. Z levjim skokom se je rešil skozi sovoznikovo okno in padel v jarek. Zbežal je čez potok proti kmetiji, od koder je poklical policijo.

"Potrdimo lahko, da kriminalisti obravnavajo opisano kaznivo dejanje. Podrobnosti zaradi interesa preiskave ne moremo posredovati," so takrat sporočili s Policijske uprave Celje. Napadalcev niso nikoli našli.

Dogodek je zbudil veliko pozornosti. Najprej zaradi načina izvedbe napada. Še več let pozneje je bilo namreč mogoče slišati različne teorije o dogodku. Tudi takšne, ki so dvomile o resničnosti vseh Rotnikovih navedb. "Zanimivo, da napadalci niso tekli za Rotnikom, temveč so ga pustili pobegniti v temo," je februarja 2004 zapisala Mladina. Iz prispevka je mogoče razbrati dvom, da so napadalci zares želeli Rotniku streči po življenju.

Foto: Bor Slana Slišati je bilo le eno ime: Franc Riemer

Pri skoraj vseh špekulacijah o motivih je bilo mogoče slišati le eno ime – Franc Riemer. Podjetnik iz Slovenskih Konjic je vrsto let veljal za enega od najbogatejših Slovencev. Svojega bogastva nikoli ni skrival, med drugim si je kot edini Slovenec omislil tudi prestižni avtomobil znamke Maybach, v lasti je imel še več vil in jahto. Rojen kot Franc Ajtič je obogatel s posli z gradbeno mehanizacijo na območju nekdanje Jugoslavije in v Avstriji. Že v devetdesetih letih naj bi imel v lasti več kot 30 gradbenih vozil in strojev.

Že kmalu po osamosvojitvi je Riemer začel sodelovati tudi s TEŠ – z deli na deponiji premoga, ki tja prihaja iz velenjskega rudnika. To mu je letno prineslo od tri do štiri milijone nemških mark. A Riemer se je znašel pred težavo. Leta 2004 bi se njegova pogodba z elektrarno iztekla, na njeno čelo pa je prišel direktor, ki je nameraval posel prepustiti drugim partnerjem.

Če gre verjeti Rotniku, je Riemer izgubo posla poskušal preprečiti z grožnjami. Teden dni pred napadom je Rotnik po lastnih navedbah na voznikovem sedežu svojega avtomobila našel sporočilo, izrezano iz Slovenskih novic: "Deset poljubčkov za slovo." Dan pozneje je bil zadnji rok za oddajo ponudb na razpisu za oddajo del na deponiji.

Čeprav Rotnik nikoli ni neposredno javno obtožil Riemerja, da je v ozadju domnevnih groženj in napadov, je razkril, da je v istem času od Primoža Riemerja, sina Franca Riemerja, dobil SMS-sporočilo z eno besedo: "Vojna."

Pozneje naj bi se Primož Riemer za ta SMS Rotniku opravičil, češ da je bil namenjen nekomu drugemu. Kot dokaz, da z napadi na Rotnika nima nič, je celo ponudil 20 milijonov tolarjev kot nagrado tistemu, ki bi povedal, kdo so napadalci.

Naslednji odlomek iz knjige bomo objavili prihodnji četrtek.

Preberite še:

1. del: -> Velika korupcijska zgodba: sporna nakazila v Alstomu so bila del sistema
2. del: -> "Obroč se je počasi začel zoževati" #Teš6
3. del: -> "Zdelo se je, da je Rotnik idealen kandidat za ta položaj" #Teš6
4. del: -> "Kjer sedi Atelšek, vedno pade tudi kaj od mize" #Teš6