Medtem ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije v kriznem letu 2009 realno zmanjšal za osem odstotkov, pa se je v koroški statistični regiji kar za 12,1 odstotka.
Recesija je najmanj prizadela osrednjeslovensko statistično regijo, kjer je bil predlanski padec BDP 5,7-odstoten.
Nadpovprečen BDP v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji
Med 12 statističnimi regijami je imela leta 2009 najnižji najnižji obseg BDP na prebivalca pomurska, najvišjega pa osrednjeslovenska regija. Pri tem je obseg BDP na prebivalca v Pomurju dosegal manj kot dve tretjini slovenskega povprečja, medtem ko ga je v osrednji Sloveniji prekašal za dobrih 42 odstotkov, so izračunali na državnem statističnem uradu. Poleg osrednje Slovenije se lahko z višjim BDP na prebivalca od slovenskega povprečja pohvalijo le še v obalno-kraški statistični regiji, kjer povprečno vrednost tega kazalca presegajo za devet odstotkov.
Med letoma 2000 in 2009 rast BDP v vseh regijah
V desetletnem obdobju med letoma 2000 in 2009 so realno rast BDP na prebivalca izkazale vse slovenske regije. Ob tem statistiki opažajo, da lahko dnevna migracija delavcev v nekaterih regijah pomembno vpliva na ta kazalec. Neto pritok dnevnih delovnih migrantov v te regije namreč poveča proizvodnjo do take ravni, kakršne ne bi bilo mogoče doseči samo z lokalnim aktivnim prebivalstvom. Posledica tega je, da je lahko BDP na prebivalca v teh regijah precenjen, v regijah z neto odtokom dnevnih delovnih migrantov pa podcenjen.
Odstopanja zaradi dnevnih delovnih migracij
Ravno zaradi dnevnih delovnih migracij, ko zaposleni prispevajo k BDP ene regije in dohodku gospodinjstev druge regije, prihaja med regijami do razlike med višino BDP na prebivalca ter dohodki gospodinjstev. Neto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil tako leta 2009 v osrednjeslovenski regiji z 11.440 evri za dobrih deset odstotkov višji od slovenskega povprečja, medtem ko je v Pomurju s slabimi 9000 evri zaostajal za povprečjem za skoraj 14 odstotkov.
2
