Rančigaj: Kršenje delavskih pravic je tudi kršenje človekovih pravic

Pogoste so bile tudi kršitve s področij evidenc, zaposlovanja na črno, delovnega časa in pogodb o zaposlitvi, je glavni inšpektor RS za delo Franc Rančigaj dejal po predaji poročila za 2012 varuhinji Vlasti Nussdorfer.

Nussdorferjeva: Zaposleni raje potrpijo, kot da bi se pritožili Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v izjavi novinarjem dejala, da varuh prejme z delovnega področja inšpektorata za delo veliko pobud. Med drugim se nanašajo na šikaniranje na delovnem mestu, na agencijsko delo in na neplačevanje prispevkov. Ob problematiki šikaniranja na delovnem mestu je dejala, da zaposleni raje potrpijo, kot pa da bi se pritožili.

Ob kadrovski podhranjenosti na inšpektoratu, s katero jo je seznanil inšpektor, varuhinjo še zlasti preseneča nizko število inšpektorjev na področju socialne inšpekcije. S problemi družine se ukvarjajo le štirje, je povedala.

Varuhinja opozorila tudi na problematiko neplačevanja prispevkov Varuhinja je opozorila tudi na problematiko neplačevanja prispevkov. Sprašuje se, kako lahko nekdo, ki ne izpolnjuje obveznosti do delavcev in države, zapre podjetje in s slabo prakso nadaljuje v novem podjetju.

Kršenje delavskih pravic je tudi kršenje človekovih pravic, je dejal glavni inšpektor za delo Rančigaj. V letnem poročilu med najpogostejšimi kršitvami navajajo neizplačevanje plač in drugih prejemkov. "Kdor ne more plačati prispevkov državi in delavcu, naj zapre trgovino," je dejal.

Del kršitev v zasebnem sektorju je storjenih zaradi nepoznavanja predpisov Kot izhaja iz letnega poročila, pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov s področja delovnih razmerij v zasebnem sektorju še vedno izstopajo kršitve v gradbeništvu, gostinstvu in trgovini. Del kršitev v zasebnem sektorju je po ugotovitvah inšpektorjev storjenih zaradi nepoznavanja predpisov. Precej zlasti manjših delodajalcev namreč nima strokovnih služb, ki bi bile zadolžene za področje delovnih razmerij. Del kršitev pa delodajalci storijo zavestno, v veliki meri zaradi finančnih težav. V skupini slednjih so na primer zaposlitve na črno, neizplačilo dodatkov za nadurno delo ali delo v manj ugodnem delovnem času.

Pri kršitvah v zvezi s plačilom za delo gre predvsem za neizplačilo ali zamujanje pri izplačilu plač oz. nadomestil plač, regresa za letni dopust, neizplačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Pri delodajalcih, ki še redno izplačujejo plače, pa je vedno bolj opazno nižanje plač.

Inšpektorat RS za delo vključuje inšpekcijo na področju delovnih razmerij, inšpekcijo na področju varnosti in zdravja pri delu ter socialno inšpekcijo.