David Kos

Sreda,
26. 11. 2014,
14.00

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Računsko sodišče strategija države

Sreda, 26. 11. 2014, 14.00

7 let, 9 mesecev

Računsko sodišče: Vlada in ministrstva sledijo interesom posameznih izvajalcev javnih služb oziroma investitorjem

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Pomanjkanje strategije na številnih področjih vodi tudi v pomanjkanje pravic državljanov, zaradi katerih država pravzaprav obstaja, ugotavljajo na računskem sodišču.

Računsko sodišče je predstavilo ugotovitve treh revizijskih poročil s področja gospodarskih javnih služb, ki so si zelo podobne. Te so, da vlada in ustrezna ministrstva nimajo podlag za odločanje, pri sprejemanju pomembnih odločitev se odlaša, posledično pa Slovenija nima sprejetih strategij. Zato izvedbene predpise v gospodarskih javnih službah sprejema na podlagi posamičnih primerov in ne na podlagi sprejetih strategij in celovite ureditve posamičnih področij.

"Vlada in ministrstva sledijo interesom posameznih izvajalcev javnih služb oziroma investitorjem, gospodarske javne službe pa se državljanom posledično zagotavljajo različno po posameznih področjih in z višjimi stroški, kot bi bilo upravičeno," je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma opozoril drugi namestnik predsednika Računskega sodišča Samo Jereb.

"Vladi želimo priporočiti, da pri odločanju o urejanju javnega sektorja in sprejemanju varčevalnih ukrepov velja zasledovati bolj cilj učinkovite kot pa poceni javne uprave. Ta namreč vodi v danes predstavljene ugotovitve računskega sodišča, ki bi jih država morala izvajati, pa jih ne. Državljani niso upravičeni do tistih pravic, zaradi katerih država sploh obstaja," je opozoril drugi človek računskega sodišča.

Vlada naj se odloči za elektropodjetja ali SODO V prvem revizijskem poročilu je računsko sodišče izvedlo revizijo smotrnosti izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežje (SODO). Ugotavlja, da je vlada leta 2007 družbo SODO ustanovila zgolj z namenom izogibanja predpisom EU in da ta ne more samostojno izvajati dejavnosti, saj nima kadrov, sredstev in znanja. Hkrati ni upravičena vladna rešitev, da "slamnata" družba SODO najame vso infrastrukturo pri petih elektropodjetjih in jim jo da nazaj v upravljanje. Ves denarni tok se ohrani pri teh družbah, SODO pa prejme le provizijo.

"V obstoječem sistemu obstoja družbe SODO in petih elektropodjetij se naloge podvajajo, saj oboji načrtujejo investicije v infrastrukturo, razvoj elektroomrežja in svoje informacijske sisteme. To je najdražja oblika izvajanja javne gospodarske službe, saj uporabniki za iste vsebine plačujemo dvakrat," je dejal Jereb. Vlado zato pozivajo, naj čim prej odpravi obstoječi sistem in naj se odloči, ali si želi v stoodstotni lasti elektropodjetja ali družbo SODO.

Del pogrebne dejavnosti naj se opravlja na tržen način V drugem revizijskem poročilu, ki je povezano z zagotavljanjem izvajanja in nadzora nad pokopališko in pogrebno dejavnostjo ter urejanjem pokopališč, sodišče ugotavlja, da za to področje ni pristojno nobeno ministrstvo. Vlado so večkrat opomnili, a rešitev še vedno ni znana. "Praktično več časa porabimo za ukvarjanje z vprašanjem, zakaj neko ministrstvo ne bi smelo biti pristojno za to področje, kot s sprejemom odločitve, katero ministrstvo naj to področje uredi," je kritičen Jereb in hkrati opozarja, da še vedno velja zakon, ki je bil sprejet pred 30 leti.

Jereb predlaga, da bi vsaj pogrebno dejavnost urejali na tržen način. Občine področje urejajo na zelo različne načine, razlike so tudi v cenah storitev. Pri pogrebni dejavnosti se v Sloveniji letno obrne okoli 20 milijonov evrov.

Bomo sežigalnico odpadkov dobili tudi v Mariboru in Ljubljani? Tretje revizijsko poročilo pa ministrstvo za okolje in prostor opozarja, da od leta 1993 ni zagotovilo izvajanja obvezne gospodarske javne službe za sežiganje odpadkov za vse državljane. Trenutno v Sloveniji obstaja le ena sežigalnica v občini Celje, ki zagotavlja sežig le za 23 od 211 občin. Občina zakonsko nima ne obveznosti niti pristojnosti investirati v izgradnjo sežigalnice, a je to v Celju vseeno storila. Čeprav je bila financirana iz evropskih sredstev in državnega proračuna, je občina postala lastnica sežigalnice, s čimer je državni proračun prikrajšan za 19 milijonov evrov.

"Ključna pripomba državi glede odpadkov je, da država nima strategije ukrepov. Ali bo sledila t. i. konceptu zero waste ali bo zgradila dodatni sežigalnici v Mariboru in Ljubljani. Oboje ne more, država se mora odločiti, v kateri smeri želi razvijati družbo, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje ukrepov. Najslabše je, da se ničesar ne odločimo, da ne vemo, v katero smer bomo šli," je še pripomnil Jereb.