Sreda, 26. 11. 2014, 14.00
7 let, 9 mesecev
Računsko sodišče: Vlada in ministrstva sledijo interesom posameznih izvajalcev javnih služb oziroma investitorjem
Računsko sodišče je predstavilo ugotovitve treh revizijskih poročil s področja gospodarskih javnih služb, ki so si zelo podobne. Te so, da vlada in ustrezna ministrstva nimajo podlag za odločanje, pri sprejemanju pomembnih odločitev se odlaša, posledično pa Slovenija nima sprejetih strategij. Zato izvedbene predpise v gospodarskih javnih službah sprejema na podlagi posamičnih primerov in ne na podlagi sprejetih strategij in celovite ureditve posamičnih področij.
"Vlada in ministrstva sledijo interesom posameznih izvajalcev javnih služb oziroma investitorjem, gospodarske javne službe pa se državljanom posledično zagotavljajo različno po posameznih področjih in z višjimi stroški, kot bi bilo upravičeno," je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma opozoril drugi namestnik predsednika Računskega sodišča Samo Jereb.
"Vladi želimo priporočiti, da pri odločanju o urejanju javnega sektorja in sprejemanju varčevalnih ukrepov velja zasledovati bolj cilj učinkovite kot pa poceni javne uprave. Ta namreč vodi v danes predstavljene ugotovitve računskega sodišča, ki bi jih država morala izvajati, pa jih ne. Državljani niso upravičeni do tistih pravic, zaradi katerih država sploh obstaja," je opozoril drugi človek računskega sodišča.
"V obstoječem sistemu obstoja družbe SODO in petih elektropodjetij se naloge podvajajo, saj oboji načrtujejo investicije v infrastrukturo, razvoj elektroomrežja in svoje informacijske sisteme. To je najdražja oblika izvajanja javne gospodarske službe, saj uporabniki za iste vsebine plačujemo dvakrat," je dejal Jereb. Vlado zato pozivajo, naj čim prej odpravi obstoječi sistem in naj se odloči, ali si želi v stoodstotni lasti elektropodjetja ali družbo SODO.
Jereb predlaga, da bi vsaj pogrebno dejavnost urejali na tržen način. Občine področje urejajo na zelo različne načine, razlike so tudi v cenah storitev. Pri pogrebni dejavnosti se v Sloveniji letno obrne okoli 20 milijonov evrov.
"Ključna pripomba državi glede odpadkov je, da država nima strategije ukrepov. Ali bo sledila t. i. konceptu zero waste ali bo zgradila dodatni sežigalnici v Mariboru in Ljubljani. Oboje ne more, država se mora odločiti, v kateri smeri želi razvijati družbo, potem pa sprejeti potrebne predpise in poskrbeti za izvajanje ukrepov. Najslabše je, da se ničesar ne odločimo, da ne vemo, v katero smer bomo šli," je še pripomnil Jereb.