Petek,
15. 7. 2011,
16.20

Osveženo pred

3 leta, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

MERKUR poravnava

Petek, 15. 7. 2011, 16.20

3 leta, 9 mesecev

Prisilna poravnava Merkurja potrjena

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Upniki nakelskega Merkurja so z 95 odstotki izglasovali prisilno poravnavo največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom.

Potrjena je bila tudi dokapitalizacija s konverzijo terjatev, in sicer se je osnovni kapital Merkurja povečal za 97,6 milijona evrov. Predsednik uprave je prepričan, da je Merkur uspel preživeti najhujše.

Svoje glasove je do roka oddalo dovolj upnikov

Kranjsko okrožno sodišče, ki je vodilo lani začet postopek prisilne poravnave Merkurja, je na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve objavilo sklep o potrditvi prisilne poravnave. Iz poročila upravitelja prisilne poravnave Ladislava Hafnerja je bilo namreč razvidno, da je do roka 26. junija svoje glasove za potrditev prisilne poravnave oddalo dovolj upnikov.

Priznanih in verjetno izkazanih navadnih terjatev upnikov je bilo pred konverzijo v delnice za 320 milijonov evrov. Skupni ponderiran znesek za glasovanje navadnih upnikov, ki imajo pravico o izrekanju glede prisilne poravnave, pa je znašal 426 milijonov evrov, saj so nekateri zaradi sodelovanja v konverziji imeli priznane višje količnike. Za sprejetje prisilne poravnave je glasovalo dobrih 95 odstotkov oziroma za 406 milijonov evrov terjatev od zneska osnove. Za izglasovanje prisilne poravnave pa bi zadostovala že 60-odstotna večina.

Potrditev je bila pričakovana

Potrditev prisilne poravnave je bila pričakovana, saj je bilo po neuradnih podatkih jasno, da se je že pred tem dovolj upnikov odločilo tudi za konverzijo terjatev. Iz objavljenega poročila je razvidno, da se je za pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže Merkurja odločilo 328 upnikov s skupnim zneskom 97,6 milijona evrov, od tega je 90,5 milijona evrov navadnih in skoraj 7,1 milijona evrov zavarovanih terjatev.

Največji delničar ostaja Hypo banka

Po načrtu finančnega prestrukturiranja je znesek konverzije presežen za 12,6 milijona evrov. Zato je bil postopek vpisa novih delnic uspešen. Osnovni kapital dolžnika se je tako povečal za 97,6 milijona evrov oziroma za skoraj 1,9 milijona novih delnic. Merkur mora sedaj v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa po potrditvi prisilne poravnave vložiti predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala. Odtlej bo imel Merkur 328 delničarjev, od tega 307 novih. Največji delničar pa ostaja Hypo banka, ki ji sledijo Sava, druge banke in dobavitelji.

Skupaj je Merkur dolgoval 544 milijonov evrov

Zoper sklep o potrditvi prisilne poravnave je v 15 dneh mogoča še pritožba, sicer pa je Merkur sedaj zavezan, da izpolni izglasovano prisilno poravnavo ter navadnim upnikom, ki se niso odločili za konverzijo terjatev, 60-odstotno do leta 2015 poplača njihove terjatve, ki jih je za 231 milijonov evrov. Skupaj je sicer Merkur glede na vse, tudi zavarovane prijavljene terjatve, dolgoval 544 milijonov evrov, od tega jih je 97,6 milijona evrov šlo v dokapitalizacijo, 231 milijonov evrov navadnih terjatev pa bo moral poplačati s 138 milijoni.

"Veseli nas, da smo postopek uspešno zaključili in bomo lahko v drugi polovici leta na trgu nastopali kot normalno delujoče podjetje," je na novinarski konferenci poudaril predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak. Pojasnil je, da je postopek spremljalo tudi poslovno in organizacijsko prestrukturiranje. "Merkur bo po končanem prestrukturiranju nekoliko manjše, ampak precej vitkejše in učinkovitejše podjetje, ki bo nadaljevalo širjenje svoje poslovne mreže v regiji, ki jo pokriva," je dejal.

"Letos uspešno uresničujemo zastavljene cilje"

Pesjak je pojasnil, da letos uspešno uresničujejo zastavljene cilje, kljub nekoliko nižji prodaji od načrtovane ustvarjajo boljši rezultat iz poslovanja in v maju je bil prvič pozitiven. "Pričakujemo, da bomo v drugem polletju poslovali pozitivno, po planu pa poteka tudi prodaja finančnih naložb in poslovno nepotrebnega premoženja," je zagotovil Pesjak, ki tako tudi ne pričakuje težav pri poplačilu prvega obroka po prisilni poravnavi konec tega leta.

"Glede na trenutno likvidnostno stanje lahko rečemo, da je Merkur uspel preživeti najhujše. Z uspešno zaključeno prisilno poravnavo stopamo v obdobje stabilizacije poslovanja in začenjamo razmišljati o možnostih za nadaljevanje rasti," je še dejal Pesjak, ki meni, da se je slika v Merkurju že obrnila na bolje in ni več le zgodba o težavah temveč tudi o novi rasti. Naslednji pomembnejši cilj je tako dvig mesečne prodaje na nivo 24 milijonov evrov, kar bi podjetju, ki je junija zabeležilo 21 milijonov evrov prihodkov, omogočilo stabilno pozitivno poslovanje.

Prisilna poravnava Merkurja je bila po Pesjakovi oceni največji in zaradi narave dejavnosti verjetno tudi najtežji insolvenčni postopek v Sloveniji. "Trud za ponoven uspeh podjetja je že konec lanskega leta obrodil prve sadove," pa so ob potrditvi prisilne poravnave spomnili v Merkurju. 28. decembra so dočakali težko pričakovano odobritev posojila v višini 35 milijonov evrov, s katerimi so dopolnili zaloge na prodajnih mestih in v skladiščih. Konec marca pa so s konzorcijem bank podpisali krovni sporazum o reprogramu zavarovanih posojil.

Rešitev je ključna za slovensko gospodarstvo

Rešitev Merkurja je ključna za slovensko gospodarstvo, saj sodeluje s kar 500 slovenskimi podjetji, ki skupaj zaposlujejo 20.000 ljudi. "Če temu prištejemo še več kot 3400 ljudi, ki jih je v celotni skupini Merkur, je jasno, da je uspešno poslovanje Merkurja za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena," so poudarili v Merkurju, kjer večjih odpuščanj več ne načrtujejo, trenutno pa je v teku še program razreševanja 30 presežnih delavcev v logistiki.