Prikaz nasprotnih navedb: Policija nad skrivalnice v Vzajemni

Spoštovana novinarka Suzana Rankov, spoštovani novinar Tomaž Modic, spoštovani v. d. odgovornega urednika Jan Tomše, na digitalnem mediju Siol.net je bil danes, 25. 7. 2017, objavljen članek z naslovom »Policija nad skrivalnice v Vzajemni« avtorjev Suzane Rankov in Tomaža Modica.

Ker članek vsebuje netočne informacije, vam posredujemo prikaz nasprotnih dejstev in prosimo za objavo.

Že uvodoma ne drži trditev v naslovu »Policija nad skrivalnice v Vzajemni«, ki se nadaljuje tudi v nadaljevanju teksta »S kadrovanjem v Vzajemno se ukvarja celo policija«. Policija se NE ukvarja s kadrovanjem v Vzajemni niti s »skrivnostmi« v Vzajemni. Drži pa, da je prav Vzajemna sama že meseca marca podala kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu oziroma neznanim storilcem zaradi suma storitve več kaznivih dejanj ponarejanja listin, saj je prejela več klicev zavarovancev, od katerih naj bi nekateri kupovali podporo v trgovskih centrih. In dolžnost Vzajemne je, da ravna skrbno, odgovorno in tovrstna dejanja tudi prijavi.

V članku se avtorja večkrat sprašujeta, ali so bile volitve v Vzajemno izvedene zakonito. Volitve so bile izvedene zakonito. Veljavna zakonodaja v nobeni od gospodarskih družb, tudi za družbe za vzajemno zavarovanje ne, ne predvideva regionalne zastopanosti, temveč je pogoj članstvo v družbi ter razdelitev po starostnih razredih. Ta je v vzajemnih družbah in na področju zdravstva bistvenega pomena, saj mladi praviloma vplačujejo več, kot porabijo, medtem ko starejši potrebujejo več zdravstvenih storitev, vzajemnost med generacijami pa zagotavlja, da ne bi prihajalo do diferenciacij v premiji.

Nepravilni so tudi podatki o poslovanju Vzajemne. Zavarovalnice, ki poslujejo kot vzajemne družbe, delujejo neprofitno oziroma stremijo k čim nižjemu dobičku. Vzajemna posluje dobro in dobiček razporeja v varnostne rezerve ter za namene rasti družbe in v korist naših zavarovancev. Skladno z zakonodajo in z načeli dobrega gospodarja. Naj poudarimo, da je Vzajemna v letih 2013 in 2014 pod sedanjo upravo in prvič v zgodovini te družbe prav zato izvedla poračun premije in imela iz tega naslova 24 milijonov nižje prihodke – kar pomeni, da so zavarovanci plačevali manj za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Iz istega razloga smo v letu 2014 tudi znižali mesečno premijo za en evro. V letih 2015 in 2016 pa smo kljub rasti stroškov za zdravstvene storitve in izgubi pri dopolnilnih zavarovanjih ohranjali enako premijo, saj smo lahko izgubo pokrivali iz omenjenih varnostnih rezerv, naložb ter s presežkom pri drugih zavarovanjih.

Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da je ravno v času aktualne uprave Vzajemne prvič v zgodovini začelo število članov naraščati: 31. 12. 2012 je imela Vzajemna 854 tisoč, 31. 12. 2016 pa 861 tisoč članov. Vzajemna zadnja leta sklene vsaj dvakrat več zavarovanj kot pred letom 2013 in kljub približno tisočim smrtim mesečno, prehajanju zavarovancev med zavarovalnicami ter prekinitvam zaradi plačilne nediscipline beleži kar 55,1 % tržni delež pri dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih.

Še bolj je pomembno, da Vzajemna postopoma zmanjšuje odvisnost od dopolnilnih zavarovanj, tako da poslovanje z drugimi zavarovanji znaša že okoli 11 milijonov evrov premije letno - v času sedanje uprave je Vzajemna obseg teh zavarovanj skorajda podvojila.

S spoštovanjem,

Petra Juvančič, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica