Premieri Avstrije, Hrvaške in Slovenije podprli Junckerjev investicijski načrt (video)

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je tudi dejal, da se z Milanovićem danes nista pogovarjala o Ljubljanski banki. Cerar je dejal, da je Junckerjev paket še nekoliko nejasen, zato je treba počakati, kakšne bodo njegove razsežnosti.

"Pomembno je, da se vključimo" "Pomembno je, da se vključimo. Slovenija pripravlja svoje projekte za paket, ki bodo v energetiki, prometu, infrastrukturi, varstvu okolja, podjetništvu, kulturi in na drugih področjih," je dejal Cerar na skupni tiskovni konferenci po dveurnem srečanju treh predsednikov vlad.

Ocenil je, da je posebna vrednost načrta za Slovenijo v spodbujanju projektov z največjimi multiplikativnimi učinki za gospodarsko rast. Napovedal je, da bodo o konkretnih slovenskih projektih lahko govorili v naslednjih tednih.

Avstrijski kancler poudaril, da je Junckerjev paket samo en korak k blaginji Tudi avstrijski kancler je poudaril, da je Junckerjev paket samo en korak proti blaginji Evropske unije in njenih članic. Ocenil je, da bo potrebno veliko več poguma, da bo prišlo do preobrata glede zaposlovanja, odpiranja delovnih mest in blagostanja.

Gostitelj tretjega tovrstnega srečanja, hrvaški premier Milanović, je dodal, da je treba izkoristiti vsa sredstva, ki so na voljo v Evropski uniji, in ne samo tistih, ki bodo na voljo iz Junckerjevega načrta.

"Vsak evro je dobrodošel" "V pričakovanju konkretnih elementov Junckerjevega načrta je za Hrvaško pomembno, koliko sredstev bo uspela izkoristiti za projekte v aktualnem finančnem obdobju EU. Vsak evro je dobrodošel," je izjavil Milanović.

Kot je še dejal, so se pogovarjali tudi o pomembnosti energetske varnosti, posebej potem ko je postalo očitno, da ne bo uresničen projekt plinovoda Južni tok. Ob tem je izpostavil potencial načrtovanega terminala za utekočinjeni plin na otoku Krku.

Tudi o razmerah v Ukrajini Predsedniki vlad Slovenije, Hrvaške in Avstrije so se dotaknili tudi razmer v Ukrajini, ki bi se po njihovem mnenju morale urediti v skladu z ideali Evropske unije. Omenili so tudi evropeizacijo Zahodnega Balkana.

Novinarje je zanimalo, ali sta se Cerar in Milanović danes pogovarjala tudi o Ljubljanski banki. Slovenski premier je dejal, da danes te teme nista odpirala.

Cerar: Vse spore glede LB bo treba urejati v okviru pogajanj o nasledstvu Obenem je ponovil, da so terjatve LB do hrvaških podjetij večje od zneskov deviznih prihrankov nekdanjih varčevalcev LB ter da bo vse spore glede LB treba urejati v okviru pogajanj o nasledstvu. V primeru, da se Hrvaška ne bi strinjala, je znova omenil tudi urejanje vprašanja po pravni poti.

Milanović je dejal, da ima Ljubljanska banka vse pravne možnosti, da terja eventualne dolgove hrvaških podjetij, ter dodal, da ga preseneča, da to ni storila v preteklih 20 letih. Za te dolgove ni odgovorna hrvaška država, je poudaril.

Milanović: Razlogov za frustracije zaradi nekaj manjkajočih kilometrov ni Na novinarsko vprašanje o manjkajočih odsekih avtocestnih povezav med Slovenijo in Hrvaško, posebej odseka med Mariborom in hrvaško mejo, je premier Cerar odgovoril, da si bo njegova vlada prizadevala za izboljšanje cestne in železniške infrastrukture, ki bo Slovenijo povezovala z vsemi sosednjimi državami.

Hrvaški premier je ocenil, da sta državi solidno povezani, zato ni razlogov za frustracije zaradi nekaj manjkajočih kilometrov avtocest pri Mariboru ali med hrvaško mejo pri Reki in Postojno.

Podpisali skupno deklaracijo o sestankovanju Premieri so danes podpisali tudi skupno deklaracijo, v kateri so izpostavili pomembnost nadaljevanja podobnih sestankov, na katerih bodo okrepili sodelovanje na različnih področjih. V njej so omenili sklepe, ko so jih sprejeli tudi na prejšnji dveh srečanjih, v Gradcu in na Brdu pri Kranju.

Kancler Faymann je izrazil prepričanje, da bo naslednje trilateralno srečanje znova v Avstriji.