Pot k tesnejšemu usklajevanju na področju zaposlovanja v EU

Dokument vsebuje predloge članicam za spodbujanje zaposlovanja in obenem odpira pot k okrepljenemu usklajevanju in spremljanju politik zaposlovanja v uniji ter k dejanskemu notranjemu trgu dela.

"Še veliko je neizkoriščenih možnosti za pospešitev ustvarjanja novih delovnih mest" Brezposelnost v EU je namreč v zadnjih mesecih dosegla rekordno raven, napovedi za prihodnje mesece pa niso spodbudne, zato Evropska komisija poudarja, da je treba pri gospodarskem upravljanju EU več pozornosti nameniti zaposlovanju in socialni razsežnosti.

Evropska unija ima po prepričanju predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa še veliko neizkoriščenih možnosti za pospešitev ustvarjanja novih delovnih mest. "Države članice morajo izkoristiti te priložnosti, uporabiti obstoječa sredstva in skupaj s socialnimi partnerji spodbuditi svoj trg dela," pravi Barroso.

Opredeljena so tudi področja z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest Sveženj, ki ga je komisija predstavila na seji Evropskega parlamenta, vsebuje predloge, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z zniževanjem obdavčitve dela ali večjimi finančnimi spodbudami novim podjetjem, ter poudarja povezave med politikami zaposlovanja po posameznih državah in finančnimi instrumenti EU, kot je Evropski socialni sklad.

Dokument opredeljuje tudi področja z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti. Evropska komisija najbolj obetavna področja vidi v zelenem gospodarstvu, zdravstvenih storitvah in informacijske ter komunikacijski tehnologiji. Ti naj bi po ocenah komisije v prihodnjih letih ustvarili okoli 20 milijonov novih delovnih mest.

Ustvariti želijo dejanski trg dela na ravni EU Paket vključuje tudi predloge za reforme trgov dela po posameznih članicah skozi krepitev prožnosti in z zagotavljanjem ustreznih pravnih orodij za preprečevanje negotovih oblik zaposlitev.

Eden od osrednjih ciljev predloga je tudi ustvariti dejanski trg dela na ravni EU z boljšo mobilnostjo delavcev, zato so se v Bruslju zavezali k prizadevanjem za odstranitev preostalih zakonskih in praktičnih ovir za proste pretok delavcev, in sicer z boljšo prenosljivostjo pokojnin, ugodnejšo davčno obravnavo čezmejnih delavcev in izboljšanjem poznavanja pravic in obveznosti delavcev na delu v drugih članicah EU.

"Pot k okrepljenemu usklajevanju in spremljanju politik zaposlovanja na ravni EU" Vladam v Bruslju tudi predlagajo, naj odpravijo omejitve prostega dostopa do trga dela za delavce iz Bolgarije in Romunije ter državljanom drugih članic omogočijo dostop do delovnih mest v javni upravi.

Sveženj odpira tudi pot k okrepljenemu usklajevanju in spremljanju politik zaposlovanja na ravni EU. Te so bile doslej bolj v nacionalni pristojnosti.

Komisija tako od leta 2013 naprej v okviru t.i. evropskega semestra tesnejšega usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik načrtuje uvedbo posebnega semaforja za beleženje napredka članic pri izvajanju nacionalnih načrtov za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest.

Komisija članicam konkretno predlaga, naj omogočijo ugodne pogoje za ustvarjanje delovnih mest skozi subvencije za zaposlovanje in podporo samozaposlovanju, proračunsko nevtralen prenos davčnih bremen z obdavčitve dela na okoljske davke.

Komisija predlaga vključitev zelenega zaposlovanja v nacionalne načrte za delovna mesta Za boljši izkoristek obetavnih področij jim med drugim predlaga, naj zeleno zaposlovanje vključijo v nacionalne načrte za delovna mesta, izboljšajo načrtovanje in napovedovanje potreb po delovni sili v zdravstvu ter podpirajo povečanje delovne sile na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Obenem jih poziva k spodbujanju digitalne pismenosti delovno aktivnega prebivalstva.

Glede reform na trgu dela v Bruslju predlagajo krepitev prožnosti zaposlovanja za zmanjšanje zaposlitvene negotovosti in članice pozivajo k določitvi dostojnih plač ter izogibanju pasti nizkih osebnih dohodkov,

Predlogi po preoblikovanju evropskega zaposlitvenega portala V luči štirih milijonov prostih delovnih mest po vsej EU sveženj zahteva večje naložbe v usposabljanje delovne sile, da bi se tako odpravila neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po posameznih veščinah in bolje predvidelo, katera znanja in veščine so potrebne.

Za izboljšanje usklajenosti delovnih mest in iskalcev zaposlitve pa sveženj predlaga preoblikovanje evropskega zaposlitvenega portala Eures v resnično evropsko orodje za posredovanje delovnih mest ter od leta 2013 predvideva vzpostavitev posebne spletne storitve, ki bo uporabnikom zagotavljala takojšen jasen prikaz ponudbe delovnih mest v Evropi.

Za večjo vključenost socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni v oblikovanje politik o zaposlovanju je komisija predstavila tudi načrte za izmenjavo mnenj in spremljanje razvoja plač na ravni EU.