Pogled iz Bostona: Pri slovenskih podjetnikih najbolj pogrešam pogum

V Sloveniji se stvari premikajo prepočasi, ljudje na ključnih političnih položajih so sebični in se niso pripravljeni učiti iz dobrih praks iz tujine, meni startup podjetnik Davorin Gabrovec, ki sočasno posluje na Ptuju in v ameriškem Bostonu. V eno izmed njegovih podjetij je vložil tudi sklad, ki je bil eden od prvih vlagateljev v podjetje Uber. 

Glede na to, da sočasno poslujete na dveh zelo različnih trgih – velikem ameriškem in majhnem slovenskem, lahko iz prve roke ocenite največje razlike med njima?

Zelo težko je primerjati Slovenijo in ZDA. Med največjimi razlikami, ki jih sam opažam, so predvsem pristop do dela, dostop do virov financiranja, velikost trga in miselna naravnanost ljudi. Ko v ZDA nekdo pride v podjetje, ve, da ni neomejene varnosti in da je lahko že naslednji dan brez zaposlitve, zato se ljudje zavedajo, da je treba ustvarjati dodano vrednost podjetju in rasti skupaj z njim.

V Sloveniji je medtem še vedno najbolj popularna tako imenovana varna služba oziroma neke vrste navidezna socialna varnost z zaposlitvijo za nedoločen čas, idealno v javni ali državni upravi. Verjamem, da se bo to z novo generacijo spremenilo in da se bodo posamezniki vedno bolj nagibali k bolj proaktivnemu iskanju priložnosti, ki jih bodo izpopolnjevale.

Podjetje Databox ima sedež v Bostonu v ZDA, a del ekipe ste vseeno ohranili na Ptuju. Se je to izkazalo za dobro določitev?

Z Databoxom smo bili leta 2013 sprejeti v TechStars, ki še vedno velja za enega izmed najboljših podjetniških inkubatorjev na svetu in v katerega se uvrsti le en odstotek vseh prijavljenih podjetij. To je bil tudi razlog, da smo takrat del ekipe preselili v Boston. Po končanem trimesečnem programu smo se odločili, da se preostanek ekipe vrne na Ptuj, kjer je zrasla vsa razvojna ekipa, ki jo tudi v prihodnje nameravamo obdržati v Sloveniji. Razlogov je več, a ključna sta predvsem racionalnost na ravni stroškov in lažji dostop do kakovostnega kadra.

Ekipa v Bostonu pa skrbi za trženje in prodajo, saj smo tako lahko precej bolj odzivni in bližje trgu. Dejstvo je, da je brez fizične prisotnosti v ZDA skoraj nemogoče razvijati podjetja na takšni ravni.

ZDA veljajo za precej prijaznejše okolje za podjetnike, kot je Slovenija. Se strinjate?

Predvsem velika tehnološka središča, kot so San Francisco, New York, Boston, so v zadnjih nekaj desetletjih postale sinonim za podjetništvo start-up, saj je poleg dostopa do kapitala, znanja in izkušenih podjetnikov tudi veliko kakovostnih univerz in precej ambicioznih posameznikov z vsega sveta.

"Slovenija je čudovita, majhna in varna država, kjer je kvaliteta življenja na relativno visokem nivoju in vsakodnevni tempo še zmeraj sprejemljiv," pravi Davorin Gabrovec. Foto: Osebni arhiv Za Slovenijo lahko rečem, da se podporno okolje v zadnjih letih izboljšuje. Veliko je dobrih pobud, kot so Startup Slovenija, Podim konferenca, številni prostori za coworking, inkubatorji. Vendar še vseeno manjka več možnosti financiranja podjetij, predvsem v drugi fazi, potem ko podjetja že dobijo nekaj 100 tisoč evrov začetnih vložkov. A kar najbolj pogrešam, je pomankanje poguma pri podjetnikih, da se odločijo, naredijo korak naprej in gredo v tujino razvijat podjetje, iskat vire financiranja, še posebej kadar imajo produkt, ki je namenjen globalnemu trgu.

Seveda ima tudi Slovenija nekatere prednosti, predvsem na ravni stroškov in dostopa do kakovostnega kadra predvsem v začetnih fazah razvoja podjetniških idej. Osnovno podporno start-up okolje je vseeno dovolj razvito, da lahko posamezniki najdejo začetni vir informacij ali mentorjev znotraj različnih startup iniciativ ali prostorov za coworking . Tudi nekaj začetnih virov financiranja je na razpolago v programih podjetniškega sklada SK75 ali SK200. Prav tako je strošek kakovostnega inženirskega kadra zelo konkurenčen v primerjavi s tujino, da ne omenimo stroškov bivanja, ki so prav tako neprimerljivi z tujino, tako da je mogoče z razmeroma nizkimi stroški v Sloveniji razvijati začetne faze projektov in jih, ko so dovolj zreli, prenesti na globalni trg.

Kaj bi se po vašem Slovenija na področju poslovnega okolja lahko naučila od ZDA?

Stvari se pri nas še vedno premikajo prepočasi, tako da o tem nisem najbolj optimističen. Ne predstavljam si, da so ljudje na ključnih političnih položajih dovolj odprti in nesebični, da bi se bili pripravljeni učiti iz dobrih praks v tujini. Če pa so že posamezniki, je ves naš birokratski sistem tako tog in politična elita nastrojena, da sprejemanje kakšnih drastičnih ukrepov skoraj ni mogoče. Delamo enako, a pričakujemo drugačne in boljše rezultate, kar je neumno. Še vedno manjka tiste prave "podjetniške miselnosti" v krogih, kjer se odloča o novih ukrepih in se jih sprejema.

Po drugi strani so ravno podjetniki tisti, ki so dovolj ustvarjalni, da znajo najti ustrezne poti in ne potrebujejo, še manj pa pričakujejo, da bo država karkoli naredila za njih. Če je okolje za njih v neki fazi nesprejemljivo, bodo pač odšli drugam ali našli ustrezne poti. Torej je, če država ne bo naredila drastičnih ukrepov, edina rešitev, da pomagamo ustvariti veliko pogumnih podjetnikov.

Ravno to je težava, odtekanje dobrih start-upov v tujino. Bi lahko karkoli naredili, da bi to zajezili, celo, da bi se vrnili?

Ne verjamem, da se lahko na tem področju v prihodnjih desetih letih kaj spremeni. Kot sem že omenil, potrebne bi bile drastične reforme.

Verjamem pa, da se bodo uspešni podjetniki čez čas vrnili v Slovenijo ali pa vsaj začeli bolj aktivno sodelovati pri razvoju ekosistema start-upov. Upam tudi, da bodo uspešni podjetniki začeli postopoma vlagati v obetavne podjetniške ekipe v Sloveniji in jim pomagati s svojim znanjem in dostopom do ključnih virov tudi v tujini. Potrebujemo še nekaj uspešnih zgodb, kot sta Outfit 7 ali Celtra.