Po stresnih testih: "Posledic za davkoplačevalce ne bo" (video)

Kot je povedal guverner Jazbec, so bili cilji pregleda bank s strani Evropske centralne banke (ECB) spodbuditi preglednost in odpraviti pomanjkljivosti sistema ter zgraditi zaupanje v evropski bančni sistem.

Jazbec: Lanski ukrepi potrebni, ne pa tudi zadostni Pregled je po njegovih besedah potrdil, da so bili lansko očiščenje bank in dokapitalizacije izvedeni v minimalni zadostni višini. Dodal je, da se je pokazalo, da so bili lanski ukrepi potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za dokončno okrevanje bančnega sistema: "Za dolgoročno izboljšanje, zagon kreditiranja in gospodarske rasti bodo potrebni ukrepi na področju lastniškega, poslovnega in finančnega prestrukturiranja realnega sektorja."

Banke imajo dovolj kapitala, ne pa preveč "Rezultati tako na evropski ravni kot tudi za slovenske banke kažejo, da imajo, kljub temu da so bili upoštevani izjemno strogi kriteriji, tri slovenske banke, ki so bile v to celotno oceno vključene, dovolj kapitala, da takšno dogajanje lahko preživijo. Nimajo pa ga preveč," je izpostavila viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

Čeprav sta dve banki v skupini, ki izkazuje primanjkljaj, je po njenih besedah za njiju izrecno navedeno, da ga bosta pokrili z zadržanimi dobički iz leta 2014. "Zato ni zahteve po dodatni dokapitalizaciji, niti iz zasebnih niti iz državnih virov," je dejala.

"Pozornost moramo usmeriti v prestrukturiranje podjetij" Po njenih besedah je zelo pomembno, da se zdaj vsa pozornost usmeri v prestrukturiranje podjetij, kjer imamo v Sloveniji kar tretjino podjetij. Dodala je, da če se ti postopki ne bodo čim prej končali tako, da bodo lahko podjetja uspešno poslovala, in če se okolje ne bo usmerilo v sprejemanje kapitalskih naložb za investicije namesto dolžnike, se nam lahko čez nekaj let ponovi položaj, kakršnemu smo bili priča v prejšnjih letih.

NLB in NKBM sta ECB že obvestili, kako bosta reševali primanjkljaj Viceguvernerka je še povedala, da čeprav NLB in NKBM po neugodnem scenariju stresnega testa nista prestali, saj sta po njem v letu 2016 izkazali kapitalski primanjkljaj v višini dobrih 34 oziroma 31 milijonov evrov, Evropski centralni banki ne bo treba posredovati posebnega poročila. Banke imajo sicer na voljo 14 dni, da ECB pojasnijo, kaj so v tem letu že storile in kaj še nameravajo storiti za izboljšanje kapitalske ustreznosti. Stanislava Zadravec Caprirolo je pojasnila, da sta omenjeni banki to že storili, ko sta ECB obvestili, da bosta za pokritje primanjkljaja namenili zadržane dobičke iz leta 2014.

Medja: Posvetiti se je treba poslovnemu prestrukturiranju Pomen prestrukturiranja v gospodarstvu je izpostavil tudi predsednik uprave NLB Janko Medja, pri čemer je dodal, da bi se morali bolj posvečati poslovnemu prestrukturiranju, in ne le finančnemu. To bo namreč po njegovih besedah preprečilo uresničitev neugodnega scenarija.

NLB v prvih devetih mesecih s 47,9 milijona evrov čistega dobička Medja je ob tem predstavil tudi najnovejše poslovne rezultate poslovanja NLB. Skupina je v devetih mesecih leta 2014 ustvarila 47,9 milijona evrov čistega dobička, v enakem obdobju lani pa je banka izkazala 293,5 milijona evrov izgube. Dobiček pred rezervacijami je dosegel 158,2 milijona evrov, v enakem obdobju lani pa 59,7 milijona evrov.

Aleš Hauc, predsednik uprave NKBM, pa je najprej izpostavil pomen stresnih testov, ki bankam dajejo priložnost za ugotavljanje težav in hitro odzivanje nanje z ustreznimi ukrepi. "Moramo vedeti, da so podatki zajeli podatke iz konca leta 2013, ki je bilo za našo banko najzahtevnejše v naši zgodovini," je dejal Hauc in dodal, da so bili pogoji obremenitvenega testa zelo strogi. "Bili smo ena izmed najbolj pregledanih bank."