Po francoskih in grških volitvah tehtanje med varčevanjem in ukrepi za rast

Pri tehtanju med uravnoteževanjem javnih financ in ukrepi za rast so neenotni tudi svetovni ekonomisti.

"Stimulativni ukrepi niso imeli pravega učinka na realno gospodarstvo" Glavni gospodarski indikatorji območja evra niso nič kaj obetavni. Dejavnost zasebnega sektorja območja evra se še naprej krči, države s skupno evropsko valuto pa so aprila zabeležile še večji padec gospodarske dejavnosti, kot je kazala prva ocena. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je znižal na 46,7 točke, potem ko je bil marca pri 49,1 točke. Aprilski padec je bil tako največji od oktobra lani.

Evropska komisija je v pred kratkim objavljeni spomladanski napovedi tako za območje evra kot za celotno EU potrdila februarsko napoved glede rasti - v območju evra se bo bruto domači proizvod (BDP) skrčil za 0,3 odstotka, v celotni uniji pa bo rast ničelna. "Stimulativni ukrepi, ki jih je implementirala Evropska centralna banka (ECB), niso imeli pravega učinka na realno gospodarstvo," je ocenil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson.

"Posebnih ukrepov od ECB ni za pričakovati" Prvi mož ECB Mario Draghi pa je že nakazal, da dodatnega zniževanja ključne obrestne mere ali posebnih ukrepov, kot sta bili finančni injekciji v bančni sistem območja evra, ta trenutek od osrednje finančne ustanove območja evra ni mogoče pričakovati.

Draghi, ki se v prvi vrsti zavzema za čim nižjo inflacijo, pa se strinja, da bi veljalo vprašanje gospodarske rasti znova postaviti v središče pozornosti. Po njegovih besedah se fiskalni dogovor in morebitni dogovor o spodbujanju gospodarske rasti "absolutno" ne bi izključevala. V tej luči je evropske voditelje pozval, da definirajo svojo vizijo prihodnosti območja evra, predvsem pa pojasnijo, ali ta vključuje razvoj fiskalne unije.

"Varčevanje je močno zdravilo" Ekonomist pri Deutsche Bank Gilles Moc je medtem opozoril, da tudi v primeru, da v evropskih voditeljskih krogih pride do konsenza glede ublažitve sedanje fiskalne politike, upočasnjeno uravnoteženje javnih financ ne bo prineslo izboljšanja makroekonomskih pogojev.

Po besedah ekonomista pri Berenberg Bank Christiana Schulza pa zadnji podatki potrjujejo potrebo po osredotočenju na k rasti usmerjene strukturne reforme. Schulz je namreč prepričan, da bi te lahko odpravile negativne posledice ostrega varčevanja.

"Varčevanje je močno zdravilo," je medtem zatrdil ekonomist pri Berenberg Bank Holger Schmieding. "Če se ga izvede pametno, lahko predstavlja temelj za povečanje konkurenčnosti in višjo gospodarsko rast v prihodnosti," je dodal. Ob tem pa je pojasnil, da lahko "preveč močno zdravilo ošibi pacienta".

Hollande se zavzema za revizijo pogodbe Do intenzivne razprave okoli varčevanja in ukrepov za rast je prišlo, potem ko je novi francoski predsednik Francois Hollande v predvolilni kampanji napovedal revizijo fiskalnega pakta in ko so grške parlamentarne volitve pokazale na nasprotovanje predvidenemu varčevanju.

Kot je znano, se Hollande zavzema za revizijo pogodbe, katere osrednje določilo je fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu, zavzema zato, ker verjame, da preveč poudarja varčevanje in vsebuje premalo spodbud za rast. Nemška kanclerka Angela Merkel medtem trdi, da so kakršna koli nova pogajanja o paktu izključena.