Območje evra pošilja z načinom odločanja v prizadevanjih za rešitev dolžniške krize zunanjemu svetu "katastrofalne" signale, je ocenil šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
Juncker je ob prihodu na srečanje skupine finančnih ministrov držav v območju evra tako kritiziral drugi vrh območja evra, ki sta ga v četrtek v skupni izjavi za javnost napovedali Nemčija in Francija, čeprav je za sklic vrhov EU in območja evra pristojen predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
"Nismo ravno odličen zgled vodstva, ki dobro deluje"
Berlin in Pariz sta sporočila, da se bosta nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sestala v soboto v Bruslju, da pripravita podlago za razpravo na nedeljskem vrhu s ciljem dokončne potrditve dogovora na drugem vrhu, najpozneje v sredo. "Raje bi videl, da ne bi bilo treba imeti dveh srečanj, v nedeljo in sredo, in da bi se lahko o globalni rešitvi dogovorili v nedeljo," je dejal Juncker. "Nismo ravno odličen zgled vodstva, ki dobro deluje," je še dodal šef evroskupine.
Juncker je sicer odpovedal tradicionalno novinarsko konferenco po koncu srečanja evroskupine, ki je prvi v nizu sestankov ta konec tedna s ciljem dogovora o celostnem svežnju ukrepov za rešitev krize v območju evra.
Merklova še brez mandata za odločanje
Razlog za preložitev dokončnih odločitev z nedelje na sredo je to, da nemška kanclerka od proračunskega odbora nemškega parlamenta v četrtek še ni dobila mandata za odločanje glede teh vprašanj, zato v nedeljo ne bo mogla dokončno privoliti na predlagane rešitve.
Schäuble: Vsi vemo, da nosimo veliko odgovornost
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je sicer ob prihodu na evroskupino opozoril, da so razmere "resne". "Vsi vemo, da nosimo veliko odgovornost ... do Evrope, območja evra pa tudi seveda do svetovnega gospodarstva," je dejal.
Eno glavnih odprtih vprašanj pri dogovarjanju o celostnem odzivu na krizo, ki deli Berlin in Pariz, je vprašanje načina krepitve začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), tako da se ne bi povečala poroštva članic v območju evra. Najverjetnejša možnost je, da bi bil EFSF uporabljen za zavarovanja vlagateljev pred neizpolnjevanjem obveznosti članic območja evra in bi tako nastopal kot neke vrste porok vlagateljem pri nakupu državnih obveznic ranljivih članic območja s skupno evropsko valuto.
Francija se zavzema, da bi EFSF pridobil status bančne ustanove
Francija se sicer še vedno zavzema za možnost, da bi EFSF pridobil status bančne ustanove in se tako zadolževal prek Evropske centralne banke (ECB), kar je Schäuble vnovič zavrnil, češ da pogodba EU prepoveduje, da bi centralna banka financirala države članice.
"Najpomembnejši evropski prestolnici tesno sodelujeta"
Nemški minister je sicer zavrnil navedbe o velikih sporih med Francijo in Nemčijo, ki onemogočajo dogovor o rešitvi krize, češ da najpomembnejši evropski prestolnici "tesno sodelujeta".
"Obstaja volja za napredek"
Tudi francoski finančni minister Francois Baroin je ob prihodu zatrdil, da "obstaja volja za napredek". V povezavi z EFSF je poudaril le, da je potreben zadosti trden "požarni zid", ki bo ščitil pred vsakršno širitvijo krize. Ta sicer grozi tudi Franciji. Baroin je poudaril tudi to, da se je treba v primeru Grčije izogniti "kreditnemu dogodku", ki bi lahko bil sinonim bankrotu, ter poskrbeti za dokapitalizacijo bank, ki ne bo vodila v upočasnitev kreditne dejavnosti, še posebej za podjetja.
"IMF bo storil vse, da pomaga območju evra najti rešitev"
Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF), nekdanja francoska finančna ministrica Christine Lagarde pa je ob prihodu na evroskupino zatrdila, da bo "IMF storil vse, da pomaga območju evra najti rešitev".
3
