Neugodne vremenske razmere kažejo na vnovič slabšo čebelarsko letino

"Junij je ključni mesec. Rešijo nas lahko še gozdna paša ter lipa in kostanj," je dejal predsednik ČZS Boštjan Noč, ki pozdravlja odločitev na ravni Evrope glede omejitve rabe nekaterih pesticidov.

Začetek pašne sezone je bil letos neugoden. Najprej je zaradi dolge zime za približno mesec dni zaostajal razvoj čebeljih družin, kar je močno vplivalo na izkoriščanje cvetlične paše, ki je tudi sicer skoraj ni bilo. Hkrati je bilo v času cvetenja akacije, ki se v teh dneh zaključuje, veliko slabega vremena, tako da čebele tudi tega niso mogle izkoriščati. Začetek sezone je tako bil slab, je dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Noč, ki pa meni, da je za oceno cele letine še prezgodaj in da je zdaj ključen mesec junij.

Zaenkrat še brez ocen glede zimskih izgub čebel Za samo čebelarstvo sta za tekoče leto sicer ključna lanska avgust in september. Čebelar tako z ukrepi zelo težko popravi nekaj, kar je bilo storjenega leto prej. In ker je bilo lansko leto slabo s pašo, so čebele slabše fizično pripravljene na to sezono, slabše so preživele zimo in za letošnje leto kaj dosti čebelar ne more storiti, pravi prvi mož ČZS.

Čebelar lahko tako le delno zagotovi pogoje, velik del ustvarjanja pogojev pa je v naravi. Čebelar pa mora čebele pravilno oskrbovati in ustrezno poskrbeti za njihovo zdravstveno varstvo. Ker je bila letošnja zima tako dolga, čebelarji tudi še nimajo prave ocene, kolikšne so bile zimske izgube čebel. Glede na prve informacije s terena pa sta imeli po Nočevih besedah največ izgub predvsem Koroška in Gorenjska. Poleg zime je sicer za izgubo čebeljih družin kriva tudi zajedavska bolezen varoza.

V ČZS pozdravljajo odločitev Evropske komisije, ki je 24. maja sprejela odločitev, da bo za dve leti omejila uporabo treh pesticidov, ki škodijo čebelam. Omejitev bo začela veljati decembra, gre pa za pesticide iz skupine neonikotinoidov: klotianidin, imidakloprid in tiametoksam.

"To potrjuje, da je bila odločitev ministra Dejana Židana pred dvema letoma, ko je na podlagi analiz prepovedal sajenje semena, obdelanega s klotianidinom, pravilna, kajti od takrat naprej v Sloveniji ni bilo več sistemskih množičnih pomorov čebel," je odločitev Evropske komisije pozdravil Noč.

Slovensko kmetijsko ministrstvo je namreč zaradi pomora čebel, ki je aprila 2011 prizadel nekatere predele Slovenije, pripravilo odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Slovenije, v skladu s katero je bila od 29. aprila 2011 prepovedana uporaba semena koruze, ki je dodelano s fitofarmacevtskim sredstvom poncho z aktivno snovjo klotianidin in cruiser z aktivno snovjo tiametoksam oziroma s fitofarmacevtskim sredstvom na osnovi aktivnih snovi tiametoksam, klotianidin in imidakloprid.

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč takrat ugotovil, da je eden od glavnih krivcev za pomor čebel aktivna snov klotianidin, ki je za čebele izjemno toksična.

Čebele k evropskemu kmetijstvu prispevajo več kot 22 milijard evrov letno Čebele med vsemi insekti opravijo 80 odstotkov opraševanja, ki je ključno za proizvodnjo hrane, saj sicer poljščine ne bi uspevale oziroma bi jih bilo treba oprašiti umetno. Kot je ob nedavni odločitvi Evropske komisije dejal evropski komisar za zdravje in zaščito potrošnikov Tonio Borg, čebele k evropskemu kmetijstvu prispevajo več kot 22 milijard evrov letno.

"Treba se je zavedati, da čebele niso samo za čebelarje, ampak so splošno potrebne v kmetijstvu. Treba je najti način sobivanja med čebelami in kmetijstvom, da ne bo na škodo ne enemu ne drugemu. In če ugotovimo, da neka stvar nekomu škoduje, potem je tako stvar treba preprečiti," pravi tudi predsednik čebelarske zveze Noč.

Po njegovih besedah se je treba zavedati tudi, da čebele okolju niso v breme, ampak da je od njih odvisna vsaka tretja žlica svetovne hrane. In ko bomo to vsi skupaj spoznali, se ne bomo pogovarjali, ali je prav, da uporabljamo neko škropivo, ki pobija čebele, je sklenil.