Ne le Slovenci, tudi mladi Britanci vse težje do lastnega doma

Medtem ko si je pred desetletjem lastno nepremičnino lahko privoščilo 60 odstotkov mladih Britancev, si jo bo v naslednjih petih letih lahko le še petina, starih med 25 in 34 leti. Do leta 2020 bi lahko delež mladih padel za polovico, če se nova vlada ne bo resneje spoprijela z reševanjem stanovanjskega problema mladih, kaže poročilo britanske dobrodelne organizacije Shelter.

Število mladih Otočanov z lastno nepremičnino je v zadnjem desetletju z 1,8 milijona mladih padlo na 1,2 milijona, v naslednjih petih letih pa bi se lahko ta številka zmanjšala na 600 tisoč, še kaže raziskava.

Vse več najemnikov, najemnine pa vse dražje Naraščajoče cene nepremičnin in zaostreni pogoji bank za pridobitev hipotekarnih posojil tako vse več Britancev sili v najem. Medtem ko je še leta 2004 v najemniških stanovanjih živelo 675 tisoč mladih, jih je bilo lani takšnih že 1,6 milijona. Število najemnikov lahko po projekcijah raziskave do leta 2020 naraste na 2,3 milijona. Povečuje se tudi delež mladih, ki živijo pri starših.

Najemnine pa so se samo v zadnjem letu v povprečju zvišale za 4,6 odstotka, v Londonu celo za 7,8 odstotka. A kljub nižjim obrestnim meram za hipotekarna posojila banke zahtevajo tretjino lastnega vložka za nakup nepremičnine, zato je dosegljiv vse manj mladim.

Kako je v Sloveniji? Slovenija se po več letih padanja cen nepremičnin sicer ne srečuje z astronomskimi cenami nepremičnin, temveč predvsem z veliko brezposelnostjo mladih in s prekernimi oblikami zaposlitve. Po deležu mladih, ki se ne morejo osamosvojiti in živijo pri starših, je Slovenija v samem vrhu držav članic EU.

"Mladi, ki si želijo ustvariti družino in priti do lastnega stanovanja, težko dobijo bančno posojilo, predvsem zaradi finančne nezmožnosti oziroma prekernih oblik zaposlitev, v katerih se pretežno zaposlujejo," poudarja predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tin Kampl, ki izpostavlja tudi pomanjkanje in neurejen trg najemniških stanovanj.

Posledica delovne prekernosti je stanovanjska prekernost Mladi opozarjajo na omejene možnosti njihovega stanovanjskega osamosvajanja, saj imajo pretežno vsi mladi eno samo možnost - tržni najem pri zasebnikih. Tam jih čakajo visoke cene, negotove razmere, omejena uporaba stanovanja, postavljanje v manjvreden položaj, omejevanje pravic in prepuščenost samovolji lastnikov. Svoj položaj na stanovanjskem področju so poimenovali kar stanovanjska prekernost, saj je skorajda identičen njihovemu položaju na trgu dela.

Zaradi neurejenosti najemniškega trga si še vedno veliko mladih želi imeti svoje stanovanje. Lastništvo jim namreč prinaša varnost v primeru, ko izgubijo službo in prihodke. Pogosto se jim celo dogaja, da se po tistem, ko naj bi se že osamosvojili, vrnejo k staršem, ker ne morejo več plačevati najemnine.

Mladinski svet kot ključni problem pri tem izpostavlja, da mladi nimajo potrebnega podpornega okolja, da bi prišli do prvega stanovanja, zato je nujno sprejeti nacionalni stanovanjski program (NSP).

Brez nacionalnega programa že šesto leto A Slovenija je brez njega že šesto leto, okoljsko ministrstvo pripravlja novega, ki bi ga lahko dobili še letos. O njegovem končnem osnutku pristojni razpravljajo prav te dni. Na današnji seji stanovanjskega sveta je bilo sklenjeno, da gre NSP, z nekaj manjšimi tehničnim popravki, naslednji teden v medresorsko obravnavo, junija pa bo predložen v sprejem na vlado.

Med cilji programa, ki se nanašajo na mlade, je pomoč mladim pri reševanju stanovanjskega vprašanja, hitrejše osamosvajanje mladih in spodbujanje najemništva.

Za lažje reševanje stanovanjskega vprašanja država predvideva program stanovanjskih skupnosti. Šlo naj bi za stanovanja, prilagojena sobivanju mladih, omogočila pa bi nižjo najemnino, saj je gradnja tovrstnih stanovanj praviloma ugodnejša kot gradnja samostojnih manjših stanovanj. Med ukrepi je tudi ugodnejši najem z možnostjo poznejšega odkupa javnega najemnega stanovanja po amortizirani ceni.

Oblikovanje stanovanjskih zadrug za gradnjo najemnih stanovanj Država razmišlja tudi o alternativnih oblikah bivanja in v tem okviru med drugim o oblikovanju stanovanjskih zadrug za gradnjo cenovno dostopnih najemnih stanovanj. Sredstva bi se vlagalo po principu zadružništva, zemljišča za gradnjo bi pod ugodnejšimi pogoji pridobili v dogovoru z lokalno skupnostjo.

Neprofitni najem in več najemniških stanovanj Na mladinskem svetu menijo, da je najboljši način zagotavljanja dolgoročno varnega bivanja neprofitni najem in da je pomanjkanje trajno najemnih stanovanj ključni problem v Sloveniji. Mogoče rešitve vidijo v povečanju fonda najemniških stanovanj za trajnejši najem z možnostjo poznejšega odkupa.

"Hkrati pa je treba iskati druge možnosti v okviru zagotavljanja finančne podpore, morda poroštvo države za pridobitev stanovanjskega posojila. Ena od alternativnih možnosti so tudi vedno bolj priljubljene stanovanjske kooperative oziroma zadružništvo, za katerega so zlasti dovzetni mladi," pojasnjuje predsednik MSS Kampl.

V predlogu NSP je sicer izražena namera po povečanju fonda teh stanovanj, vendar pa, ob pravilu, da javni skladi vsako prodano stanovanje nadomestijo z vsaj enim, na MSS po navedbah Kampla dvomijo, da bo do tega dejansko prišlo.