"Ne," na vprašanje, ali bodo v nedeljo objavljeni stresni testi spet pokazali potrebo po novi dokapitalizaciji državnih bank, odgovarja France Arhar. "Ničesar nas ne bi smelo biti strah."
Konec tega tedna, v nedeljo, 26. oktobra, bo Evropska centralna banka (ECB) objavila stresne teste oziroma rezultate pregleda kakovosti aktive 130 evropskih bank, te pomenijo 80 odstotkov evropskega bančnega trga. Med pregledanimi bankami bodo tudi tri slovenske, bolje rečeno državne banke, NLB in NKBM, ki smo ju davkoplačevalci lani dokapitalizirali z 1,5 milijarde oziroma z 870 milijoni evrov, ter banka SID.
Katera banka bo na testih padla?
V zadnjem dnevu so se pojavila številna ugibanja, katere banke testa ne bodo prestale. To bi pomenilo, da bi jih morali dokapitalizirati najpozneje v devetih mesecih. Bussines Insider je tako med drugim poročal, da testa ne bo prestalo vsaj 11 bank iz šestih držav: tri banke iz Grčije in Italije, dve avstrijski, po ena pa s Cipra, iz Belgije in Portugalske. Na številne špekulacije se je odzvala tudi ECB, ki je vsakršno napovedovanje rezultatov označila za netočno z obrazložitvijo, da končni rezultati pregledov bank še niso pripravljeni.
Če morajo banke na stresnih testih pasti, pač morajo pasti
Predsednik ECB Mario Draghi je pred časom, pred pregledom evropskih bank, povedal: "Če morajo banke na stresnih testih pasti, pač morajo pasti. Tu ni nobenega dvoma." Po Draghijevih besedah se bo s temi testi pokazala verodostojnost priprav ECB na prevzem polnih nadzornih pristojnosti v okviru enotnega bančnega nadzora.
"Ničesar se nam ni treba bati"
France Arhar je prepričan, da se Slovencem, ki smo banke dokapitalizirali prevečkrat, pred prihajajočimi testi ni treba ničesar bati.
"Pošteno povedano – ne pričakujem ničesar slabega. Predvsem zaradi tega, ker je bil časovni presledek med lanskimi in letošnjimi stresnimi testi izjemno kratek, in če poznamo kriterije, po katerih so opravljali teste, nas ne bi smelo biti strah," pravi Arhar.
Arhar v pričakovanju dobrih rezultatov
Še več. Arhar, ki ima bogate bančne izkušnje kot nekdanji guverner banke Slovenije, nekdanji prvi mož Unicredita in nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB, meni, da zaradi prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank in znamenj iz obeh slovenskih največjih bank, da imata za slaba posojila že 75 odstotkov rezervacij, pričakuje boljše rezultate.
Tudi zaradi tega, ker se je splošna gospodarska slika letos v primerjavi z lanskim letom bistveno izboljšala.
"Takšna so moja predvidevanja. Če bi se morebiti izkazalo, da bi bili rezultati stresnih testov slabši, pa se mi zastavlja resno vprašanje, kako so delo opravili lani," je pojasnil Arhar. O tem, koliko evropskih bank ne bo prestalo testa, ni želel ugibati, povedal je le: "Velike bančne skupine so od začetka krize zmanjševale posojila, del portfelja so zaradi kapitalske ustreznosti prodajale, del nerazdeljenega dobička izpred krize so uporabile za dokapitalizacijo."
1
