Četrtek, 18. 4. 2019, 13.32
5 let
Največji logistični posel v državi dobil zeleno luč bank
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,27
6
Pošta Slovenije bo kmalu postala nova lastnica Intereurope. Konzorcij bank, ki ima v lasti večinski delež v koprskem logistu, je po naših informacijah tudi uradno podprl njegovo prodajo Pošti.
Odločitev, ki tlakuje pot do oblikovanja največjega logista v državi, je soglasno sprejelo šest bank upnic - SID banka, NLB, Gorenjska banka, NKBM, SKB banka in Banka Intesa Sanpaolo. V lasti imajo 72 odstotkov vseh delnic, kar jim omogoča 54 odstotkov glasovalnih pravic.
Za večinski paket delnic bo Pošta Slovenije po naših informacijah plačala okoli sto milijonov evrov, skupaj z dolgovi. Intereuropa ima po zadnjih podatkih za okoli 60 milijonov evrov najetih posojil. Posel naj bi bil že usklajen z upravo Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki upravlja državni delež v Pošti Slovenije, kot tudi z nadzornim svetom Pošte Slovenije, pridobiti pa morajo še soglasje agencije za varstvo konkurence.
Da je posel dogovorjen, smo na Siol.net razkrili že v začetku aprila. Isti dan so Finance poročale, da odločitev o prodaji še ni sprejeta, pri čemer se je časnik skliceval na vire blizu prodajnega postopka.
Kot je znano, je Pošta Slovenije v finalu tekme za Intereuropo premagala britansko logistično družbo Xpediator, ki se ukvarja s špedicijo, transportom in skladiščenjem. Britanci so v prvem krogu oddali višjo ponudbo od Pošte Slovenije, a so od prodajalcev zahtevali, da se z njimi ekskluzivno pogajajo. Zaradi strahu prodajalcev, da bodo v nadaljnjih pogajanjih znižali ceno, so pogajanja z njimi končali.
Pred prodajo visok dobiček in rekordna vlaganja
Intereuropa se je sicer v začetku marca z bankami dogovorila o podaljšanju pogodbe o finančnem prestrukturiranju in podaljšala veljavnost posojil do januarja 2020. "To bo družbi omogočilo, da izvede postopek refinanciranja finančnih obveznosti po zaključku postopka prodaje večinskega paketa delnic družbe," so pojasnili v družbi.
Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope
"Poslovanje skupine Intereuropa v letu 2018 sta zaznamovali rast prihodkov od prodaje in zniževanje zadolženosti," so ugotovili v družbi. Ustvarili so 4,7 milijona evrov čistega dobička, potem ko so imeli predlani nekaj manj kot dva milijona evrov čiste izgube. Prihodke od prodaje so povečali za sedem odstotkov, na 160,4 milijona evrov.
Prodajo so povečali na vseh treh poslovnih področjih skupine, to je na kopenskem prometu, logističnih rešitvah in interkontinentalnem prometu. Največjo rast prodaje sta ustvarili krovna družba Intereuropa in odvisna družba na Hrvaškem, ki že drugo leto izvaja prestrukturiranje poslovanja. V Srbiji so po drugi strani zaradi škodljivega ravnanja nekdanjega poslovodstva doživeli največji padec prodaje.
Skupina je neto finančni dolg znižala za deset odstotkov. Ob tem za investicije namenili 5,4 milijona evrov, kar je največ v zadnjih letih. Največ so vložili v posodobitev in razširitev skladiščnih zmogljivosti v Celju, razvoj in posodobitev informacijske tehnologije ter investicijsko vzdrževanje skladišč v Mariboru in Zagrebu.
V strateškem načrtu skupine Intereuropa za obdobje 2018-2022, ki ga je nadzorni svet potrdil novembra lani, so napovedali, da bodo leta 2022 dosegli več kot 210 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je kar 25 odstotkov več, kot so jih po ocenah ustvarili v lanskem letu.
Tudi Pošta z višjim dobičkom
Bolje posluje tudi Pošta Slovenije. Lani je na ravni skupine ustvarila okoli četrt milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Leto so končali z več kot desetimi milijoni evrov čistega dobička, kar je milijon in pol evrov več kot leta 2017.
Generalni direktor Pošte Slovenije Boris Novak ugotavlja, da še naprej upadajo poštne storitve, ki so v strukturi storitev upadle za štiri odstotke. Za kar desetino so upadle tudi denarne storitve, medtem ko so se preostale storitve, ki jih ponujajo na poštnih okencih, povečale za pet odstotkov. Po drugi strani družba zaradi rasti trga, predvsem spletne prodaje, in prodajnih aktivnosti dosega rast količin paketnih pošiljk in pošiljk hitre pošte.
Paketno poslovanje in logistične storitve sta tudi glavna stebra poslovanja in jedro njihove strategije. Pri prodoru na tem področju jim bo nedvomno pomagal prevzem Intereurope. Na prihodnje poslovanje Pošte bo pomembno vplival tudi nedavni dogovor s sindikatoma, saj skupna vrednost sprejetih ukrepov v tem in prihodnjem letu skupaj znaša 17,7 milijona evrov.
Za investicije so lani namenili 25 milijonov evrov, med večjimi projekti pa je večletni strateški projekt modernizacije strojnega usmerjanja v poštnem logističnem centru v Ljubljani, za kar so namenili 11 milijonov evrov.
6