Na kaj moramo paziti, ko vrednosti delnic rastejo

Delnice na ljubljanski borzi so letos med najdonosnejšimi na svetu, osrednji delniški indeks je pridobil okoli 16 odstotkov.

Med prometnejšimi vrednostnimi papirji so od začetka leta kar štirje pridobili vsaj 50 odstotkov vrednosti. Največ, za 92 odstotkov, so zrasle delnice Luke Koper, delnicam Letrike, Cinkarne Celje in Žita se je vrednost dvignila za več kot polovico. Lepo so zrasle tudi vrednosti drugih blue chipov, izjema je Mercator, ki je letos izgubil desetino vrednosti.

Slovenski trg je bolj tvegan "Slovenski trg je precej bolj tvegan kot na primer razviti zahodni delniški trgi. Tvegan je zaradi tega, ker je precej nelikviden in podvržen precej večjim potencialnim spremembam cen v obe smeri," pojasnjuje Ervin Kovačević iz podjetja Admiral Markets.

Donos in tveganje sta povezana Kovačević pojasnjuje, da je največja napaka vlagateljev nerazumevanje soodvisnosti tveganja in donosa. "Večji ko je potencialni donos, večje je tudi tveganje izgube. Neizkušeni vlagatelji običajno vidijo pretežno le eno stran, možnost visokega zaslužka, in so zaradi tega premalo pozorni na tveganje, ki ga prinašajo večji potencialni donosi. Ker so pri investiranju vpletena čustva in osebnost posameznika, pogosto prihaja do nerazumnih odločitev in slabega money managementa oziroma upravljanja tveganja."

Ne prepuščajte se borzni evforiji Grega Meden iz KD Skladov poudarja, da vlagatelji največkrat pozabljajo na osnovna pravila kapitalskega trge. "Vlagatelji pozabijo na temeljno vrednotenje podjetij in se prepustijo borzni evforiji, zato priporočamo, da presežna denarna sredstva raje zaupajo profesionalnim investitorjem, kot so denimo vzajemni skladi."

Ne odločajte se na podlagi preteklih donosov "Vlagatelji delajo veliko napako, ko se glede varčevanja odločajo na podlagi preteklih donosnosti in 'lovijo' aktualne 'vroče zgodbice' na kapitalskih trgih. Z opisano strategijo vlagatelji na dolgi rok praviloma dosežejo podpovprečno donosnost. Precej lepše donosnosti dosežejo vlagatelji, ki s svojim finančnim svetovalcem opredelijo jasne finančne cilje, skladne s svojim finančnim profilom," pa pravi Matej Mazi iz NLB Skladov.

Ne odstopajte od ciljev "Zelo pomembno je, da od zastavljenih ciljev vlagatelji ne odstopajo niti v času evforij niti v času finančnih pretresov. Posebno pozornost naj namenijo tudi stroškom vzajemnih skladov, predvsem višini upravljavskih provizij, ki pri varčevanju na dolgi rok predstavljajo največji delež med stroški vzajemnih skladov, in obratu sredstev," še svetuje Mazi.

Koliko denarja vložiti na domačo borzo? "Vlagateljem, ki imajo večino svojega premoženja v Sloveniji in katerih mesečni dohodek je odvisen od razmer v Sloveniji, kljub trenutni evforiji in solidni perspektivi na račun privatizacije priporočamo, da v slovenske delnice vložijo do največ pet odstotkov sredstev, namenjenih varčevanju," pravi Mazi.

Kovačević pa svetuje: "Za povprečnega investitorja je smiselno največji delež sredstev investirati v manj tvegane naložbe in najmanjši delež v najbolj tvegane. Koliko sredstev naj vloži vlagatelj na slovenski delniški trg, je odvisno predvsem od vlagateljevega profila. Torej od tega, koliko tveganja je pripravljen sprejeti, kako veliko izgubo si lahko privošči in kakšen donos pričakuje. Za povprečnega vlagatelja bi bil primeren delež celotnih naložb v slovenski trg okoli deset odstotkov."