Mramor Bruslju: Od Slovenije zahtevate preveč

Slovenija letos vstopa v pakt stabilnosti in rasti, ki od države zahteva znižanje primanjkljaja za 0,6 odstotka BDP (če upoštevamo lanski BDP, to nanese 231 milijonov evrov). Izračuni Evropske komisije pa kažejo, da bo Slovenija v okviru trenutno veljavnega proračuna primanjkljaj znižala za zgolj 0,1 odstotka BDP (38,5 milijona evrov ob upoštevanju BDP v letu 2015). Evroskupina je zato Slovenijo degradirala iz skupine držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili, v skupino držav, kjer obstaja tveganje neskladnosti s pravili.

Na ministrstvu za finance (MF) priznavajo, da je že oktobra kazalo, da bi lahko proračun odstopal od omenjenih ciljev. "A odstopanja tedaj še niso bila tako resna," pravijo. Pozneje, ko so v proračun vključili še stroške migrantskega toka, so se odstopanja povečala.

Mramor Bruslju: Zahtevate preveč Na ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, menijo, da je prihranek, ki ga zahteva Bruselj, previsok. "Razmere v gospodarstvu, ki so daleč od predkriznih, ne odražajo njihove ocene," pravijo.

Z uradniki v Bruslju se pogovarjajo o mogočih rešitvah, ob tem pa na MF pričakujejo, da bodo zahteve komisije nekoliko omiljene zaradi izjemnih izdatkov za migrantsko krizo. "Slovenija v nadaljevanju pričakuje, da bo v skladu z dozdajšnjimi dogovori okvir za fiskalni napor poenostavljen in da bodo odpravljene nelogičnosti, ki se odrazijo v ekonomsko nesmiselnih rezultatih metodologije za izračun strukturnega primanjkljaja," so nam sporočili.

"Naš proračun bi moral biti izravnan" Kaj nam z odločitvijo sporoča evroskupina in kakšne bodo posledice ter ali meni, da je vlada v proračunu za tekoče leto poiskala vse možnosti za prihranke, smo vprašali ekonomista in docenta na fakulteti za družbene vede Anžeta Burgerja. Ta uvodoma opozarja, da si letos Slovenija, ki je v ustavo sprejela fiskalno pravilo, sploh ne bi smela privoščiti primanjkljaja.

"Letos naj bi Slovenija dosegla okvirno optimalno dolgoročno vzdržno gospodarsko rast. Po pravilih pakta za stabilnost in rast ter ustavnega fiskalnega pravila bi tako morali imeti izravnan proračun. V resnici bo primanjkljaj okrog 2,5 odstotka BDP (893,3 milijona evrov), za kolikor bi morali torej znižati porabo ali povečati davke, če bi že danes izvajali v ustavo zapisano fiskalno pravilo," pravi ekonomist.

Ker Slovenija fiskalnega pravila še ne izvaja, pa mora slediti dinamiki, ki jo predvideva pakt za stabilnost in rast ter primanjkljaj letno znižati za pol odstotka BDP.

"Potrebujemo reforme, a prave reforme" Burger meni, da nam statistika kaže precej klavrno javnofinančno sliko. "Slovenija ima trenutno najslabši indikator dolgotrajne vzdržnosti javnih financ v vsej Evropski uniji (EU), saj ni izvedla praktično nobenih reform," pravi. Vir navedb je januarsko Vir: poročilo Evropske komisije, ki na 33. strani navaja, da je tveganje za Slovenijo največje predvsem zaradi staranja prebivalstva.

Burger tako svari: "Če ne bomo sprejeli nujno potrebnih strukturnih reform, bo leta 2017 strukturni deficit v Sloveniji najvišji v evrskem območju, in sicer kar 2,8 odstotka, dvakrat višji od povprečja evroobmočja."

Sogovornik rešitve vidi v začetku izvajanja pravih strukturnih reform – namesto višanja davkov ali zniževanja plač in naložb v javnem sektorju sam predlaga korenite izboljšave učinkovitosti državnega aparata.

Pri tem omenja naslednje:

– izkoreninjenje korupcije in izčrpavanja zdravstva s privatizacijo izvajalcev storitev ter uvedbo konkurence tudi na strani obveznega zavarovanja, kot to poznajo na Nizozemskem, – sprejetje prave pokojninske reforme, ki bi takoj za vsaj pet let dvignila dejansko povprečno upokojitveno starost, kot to poznajo v skandinavskih državah, – deregulacijo poklicev, – poenostavitve zakonodaje in zmanjšanje administrativnih ovir, ki bi omogočila znatno zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi.