Ministra Mramorja so pozitivno presenetili makroekonomski rezultati

"Pred nami pa je še veliko dela, da bodo državljani tudi v vsakdanjem življenju občutili razliko in spremembo na bolje. V to so usmerjena naša prizadevanja in ukrepi," je povedal v pogovoru za sobotno prilogo Dela.

Mramor je povzel, da pri pozitivnih rezultatih v slovenskem izvozu ne gre le za kratkoročni trend. Glede stanja v gospodinjstvih je menil, da so pričakovanja približno na ravni iz leta 2009, torej na dolgoročnem povprečju, njihova zadolženost pa je med najnižjimi v EU. "Torej imamo podlago za dolgoročno povečevanje potrošnje prebivalstva," je ocenil.

Popravek proračuna za velike rasti naložb v javnem sektorju Pri investicijah po njegovih besedah pripravljajo popravek proračuna za leto 2015, ki predvideva ponovne velike rasti naložb v javnem sektorju. Počasi se pobirajo tudi investicije v zasebnem sektorju. "Če bomo javne naložbe dobro usmerili, bo njihov vpliv na rast še večji, kot je bil letos," je orisal.

Vendar pa je pred državo kar nekaj nalog. "Prva je, da moramo v letu 2015 primanjkljaj proračuna znižati pod tri odstotke BDP. Javnofinančna konsolidacija je prvi pogoj, da bomo lahko sami sprejemali optimalne ekonomske odločitve, in to bo mogoče le, če bomo v okviru pravnega reda EU. Dokler ne bo tako, odločitve ne bodo samo naše," je izpostavil.

Strukturo javne potrošnje bodo spremenili Višjo gospodarsko rast bodo poskušali doseči z drugačno strukturo javne potrošnje. "Z rebalansom proračuna 2015 načrtujemo povečanje naložb za približno 20 odstotkov, povečanje materialnih stroškov in storitev za okoli 10 odstotkov in znižanje tistega dela javne porabe, ki ima manjše multiplikativne učinke na gospodarsko rast," je povzel.

Med vlado in sindikati javnega sektorja o tem tečejo pogajanja. "Njihovo bistvo je, da se masa stroškov dela, tako kot je bilo že določeno v leta 2013 sprejetem proračunu za leto 2015, zmanjša za tri odstotne točke. Ne gre za globoke reze. Bil bi zelo vesel, če bi prišlo do dogovora, da se zmanjša le masa plač, ne pa število zaposlenih v javnem sektorju," je povedal.

To pa zato, da bi lahko v javnem sektorju znova zaposlovali tudi mlade. "Zakon o uravnoteženju javnih financ jim je zaprl možnost vstopanja v javni sektor. Od takrat se je brezposelnost mladih skoraj podvojila," je nanizal.

Tudi v pogajanjih s sindikatom policistov, ki je napovedal stavko, se minister nadeja dogovora. "Spomnim se pogajanj leta 2003, ko sem bil prvič finančni minister. Tedanja retorika ni bila posebej drugačna od te danes in vendar smo našli skupne rešitve. Pričakujem in upam, da bomo, upoštevajoč dejansko stanje v državi, dosegli sprejemljiv dogovor v dobro državljanov," je dejal.

Čaka nas več reform Kot eno ključnih nalog države je izpostavil reforme. Izboljšati bo treba zdravstvo, ki potrebuje resno prevetritev. Zagotoviti bo treba vzdržnost pokojninskega sistema in razmisliti, kako urejati to področje, kjer imamo demografsko izjemno velik problem. Kot tretje bo treba reformirati trg dela. Na njem bo po njegovem treba odpraviti motenje, kot je na primer študentsko delo.

Za Slovenijo so pomembne še reforme, ki bodo odpravile večino administrativnih ovir, ključno je področje davčnega postopka in transparentnost davčnega sistema. Spremembe potrebuje tudi pravosodni sistem, da bo bolj učinkovit. Nujna je večja učinkovitost javnega sektorja, je naštel.

Nobeno od 15 podjetij ne terja državnega lastništva Glede privatizacije je povedal, da finančni trgi izjemno skrbno spremljajo te postopke. "Za tuje investitorje je privatizacija 15 podjetij zaveza, ki jo je dala Slovenija sama, sprejeta je bila v našem parlamentu in jo jemljejo resno. Če je država sposobna izpeljati privatizacijo, kot jo je obljubila, je to zanje znak, da je država opravilno sposobna," je menil.

Ob tem je ocenil, da nobeno od prvih 15 podjetij na privatizacijskem seznamu ni tako, da bi terjalo državno lastništvo. "Zanje država ni dober lastnik, ker nima možnosti, da bi jih spremljala na ta način, niti ni to njena vloga."

Preostala pa je treba razvrstiti v ustrezne skupine glede na njihov pomen za državo. "Strokovno najzahtevnejša je priprava enega ključnih delov nove strategije: kaj je dobro upravljanje s podjetji, ki bodo ostala v državni lasti. Zagotovo bomo zahtevali tudi ustrezno donosnost teh podjetij," je povzel.

Spomnil je, da je Slovenija zelo zadolžena. "In zelo zadolžena država je pod neposrednim ali posrednim nadzorom tistega, ki ji je posodil," je dejal in dodal, da si bomo morali sposojati tudi prihodnje leto. "Pri vseh ukrepih, ki jih bomo sprejeli, si bomo morali izposoditi približno 1,2 milijarde evrov," je napovedal.