Sreda, 21. 11. 2018, 6.23
6 let
Marjanu Šarcu zaušnica iz Bruslja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
24
Slovenija bo Evropski komisiji prihodnje leto poslala čim bolj skladen osnutek proračunskega načrta, ki ga bo pripravila ob rebalansu proračuna za leto 2019, je ministrstvo za finance zapisalo v odzivu na oceno osnutka slovenskega proračunskega načrta za prihodnje leto. Bruselj je namreč ugotovil, da obstajajo tveganja neskladnosti s pravili. V središču pozornosti je tudi Italija, ki ima čezmerni javni dolg.
Kot so sporočili z ministrstva za finance, so Evropsko komisijo že oktobra obvestili, da bo Slovenija prihodnje leto ob rebalansu proračuna za leto 2019 pripravila nov osnutek proračunskega načrta.
Prizadevanja pri pripravi rebalansa proračuna 2019, sprememb okvira za pripravo proračunov sektorja država in novega osnutka proračunskega načrta bodo po pojasnilih ministrstva šla v smeri, da bosta dokumenta čim bolj skladna s pravili EU.
Evropska komisija pozvala Slovenijo, naj ukrepa
"Ker javnofinančna konsolidacija še ni končana, ministrstvo za finance ves čas poziva k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, kar pomeni zajezitev rasti javnofinančnih odhodkov," so poudarili.
Slovenija je osnutek proračunskega načrta v Bruselj poslala 15. oktobra, pripravljen pa je bil ob predpostavki nespremenjenih politik, kar je v skladu s pravili EU. "Povsem običajno je, da se tik po menjavi vlade v državi članici v osnutek proračunskega načrta ne vključijo predvideni ukrepi," so pojasnili na ministrstvu.
Evropska komisija skladno s časovnico EU semestra konec novembra komentira vse proračunske načrte držav članic, pri čemer ocenjuje načrte za celoten sektor država (vse blagajne) za prihodnje leto.
Za Slovenijo je ugotovila, da obstajajo tveganja proračunske neskladnosti z evropskimi pravili in jo pozvala, naj ukrepa za uskladitev s pravili in naj ji posodobljen osnutek pošlje vsaj en mesec pred posredovanjem rebalansa proračuna v DZ. Takšno oceno o neskladnosti je Slovenija dobila že lani.
Komisija jo ob tem poziva, naj ukrepa za uskladitev s pravili, zlasti ko gre za razliko med priporočenim in načrtovanim strukturnim naporom ter razliko med priporočeno in predvideno stopnjo rasti neto primarnih izdatkov.
Stopnja rasti neto primarnih izdatkov ne bi smela preseči 3,1 odstotka, strukturni napor bi moral biti 0,65 odstotka BDP; to bi zagotovilo skladnost Slovenije z zahtevami v preventivni fazi spremljanja javnih financ, poudarja komisija.
Skupaj s Slovenijo so v skupini držav, kjer obstajajo tveganja proračunske neskladnosti, še Belgija, Francija, Portugalska in Španija. Deset držav - Nemčija, Grčija, Avstrija, Ciper, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Malta in Nizozemska - je skladnih s pravili, tri - Estonija, Latvija in Slovaška - pa so pretežno skladne.
Bruselj za sprožitev postopka proti Italiji
Evropska komisija je potrdila negativno oceno italijanskega proračunskega načrta in ocenila, da je utemeljena sprožitev postopka proti Italiji zaradi čezmernega javnega dolga, je v Bruslju sporočil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Ob tem je opozoril na tveganje, da Italija kot mesečnica koraka v nestabilnost.
Komisija je italijanski načrt zaradi znatnih odstopanj od pravil oktobra že zavrnila in zahtevala novega. To je bila sploh prva zavrnitev nacionalnega proračunskega osnutka v zgodovini EU. Rim je nato posredoval osveženega, ki pa vključuje le kozmetične popravke.
V Bruslju so zato po analizi osveženega italijanskega proračunskega načrta danes pričakovano potrdili obstoj še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili, ki so jih julija potrdile vse članice unije, vključno z Italijo.
Dombrovskis je kot problematičnega navedel zlasti načrtovan strukturni primanjkljaj, ki naj bi se zvišal za okoli odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).
Zaradi znatnih odstopanj od strukturnih ciljev je komisija vnovič preučila tudi uresničevanje merila o javnem dolgu. Po analizi je danes menila, da je utemeljen postopek proti Italiji zaradi nespoštovanja pravil o javnem dolgu.
To sicer še ni sprožitev postopka, je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Zdaj so na potezi članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče.
Če bodo pritrdile oceni komisije, bo ta pripravila sprožitev postopka in novo priporočilo Italiji, naj zmanjša primanjkljaj in dolg, je pojasnil Moscovici.
V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP. Obenem se kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.
Italijanski dolg med najvišjimi na svetu
Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je lani imela dolg v vrednosti 131,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je po bruseljskih izračunih 37 tisoč evrov na prebivalca. Tudi v prihodnjih dveh letih se dolg naj ne bi zmanjšal.
Italijanski javni dolg je za grškim drugi najvišji v EU in eden od najvišjih na svetu. Tako visok dolg zahteva fiskalno previdnost, italijanska vlada pa načrtuje dodatno zadolževanje, je bil danes kritičen Dombrovskis.
Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP.
Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila država pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. Po načrtih nove vlade pa ni več tako.
Mosocovici je poudaril, da sta dialog in mirna kri zdaj pomembnejša kot kdaj prej. Znova je opozoril na vprašanja, od kod naj bi prišla dodatna rast, ki jo želijo italijanske oblasti, in kdo bo plačal račun za predvideno dodatno porabo.
Poudaril je, da je komisija politično in pravno odgovorna, da prepreči uresničitev tveganj, ki jih italijanski proračunski načrt pomeni za podjetja in davkoplačevalce.
Italijanska vlada, ki jo sestavljata desna Liga in evroskeptično Gibanje petih zvezd, vztraja pri krepitvi porabe kot načinu za nujen vnovičen zagon gospodarske rasti in spopad s socialnimi neenakostmi, ter poziva k prožnosti zaradi izjemnih okoliščin, kot so smrtonosne vremenske ujme in zrušenje viadukta v Genovi.
24