David Kos

Torek,
4. 3. 2014,
14.27

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

lubadar les

Torek, 4. 3. 2014, 14.27

7 let, 9 mesecev

Lubadar bo največ škode naredil prihodnje leto

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Poškodovanim slovenskim gozdovom ne grozi le lubadar, temveč tudi razvrednotenje lesa. Vsi zasebni lastniki niso usposobljeni za čiščenje gozdov, vse več ponudb prihaja iz tujine.

Obseg v žledu poškodovanega gozda po do zdaj zbranih podatkih presega skupno količino vsega v žledolomih poškodovanega drevja v zadnjih petdesetih letih. Poškodovanih je pol milijona hektarjev gozda, kar 660 hektarjev gozda pa bo treba popolnoma posekati in zasaditi na novo.

Za posek je tako predvidenih sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, po nekaterih ocenah celo deset milijonov. Od tega je tretjina iglavcev, ki so še posebej dovzetni za razvoj škodljivcev. Da ne bi izgubili dodatnega odstotka gozdov, je zato nujno hitro ukrepanje.

Razvoj lubadarja pri 15 stopinjah Celzija Če sanacija iglavcev, predvsem smreke in bora, ne bo izvedena do pomladi, bo napad lubadarja na poškodovana drevesa neizbežen. Lubadar se namreč začne razmnoževati pri temperaturah, višjih od 15 stopinj Celzija, odvisno od vrste podlubnika. A po mnenju vodje območne enote Zavoda za gozdove Bled, Andreja Avseneka, letos vseeno ni tolikšne nevarnosti za množičnejši razvoj lubadarja in posledično škodo.

"Lubadar je trenutno v naših gozdovih na nizki stopnji številčnosti in bo najprej napadel že poškodovani les, ta pa je tako ali tako že uničen. Večja težava bo prihodnje leto, ko bi se lahko lubadar močneje razmnožil in napadel sosednja, zdrava, a oslabela drevesa," je dejal Avsenek.

Gorenjski gozdovi še pod snežno odejo Na blejskem območju je večina gozdov še pod snegom, prav tako je večina gozdnih cest neprevoznih, tako da resne sanacije gozdov še niso začeli. Očistili so zgolj okolico Šobca in Bleda. Na blejskem območju bodo po Avsenekovih predvidevanjih sanacijo končali še letos, drugod po državi pa bodo za to potrebovali več let.

Po besedah vodje območne enote Postojna, Antona Smrekarja, kjer je sanacija že v polnem teku, bi sanacijo iglavcev v skladu z izdanimi generalnimi odločbami morali končati do 15. maja letos, sanacijo poškodovanih listavcev pa do konca leta 2016. Za sanacijo poškodb gozda v Brkinih, kjer je bilo leta 1980 polomljenih 700 tisoč kubičnih metrov lesa, so na primer potrebovali štiri leta.

Poškodovane iglavce bodo večinoma predelali v celulozo, listavce pa uporabili za drva oziroma energetski les.

Poleg lubadarja grozi tudi razvrednotenje lesa Poleg lubadarja s spomladanskimi temperaturami prihaja tudi nevarnost propadanja delno polomljenega drevja, razpadanje podrtega lesa in s tem njegovo razvrednotenje. To je problematično predvsem pri boru in bukvi, saj začneta hitreje propadati kot druge vrste.

Pojavlja se tudi ogromno povpraševanja po lesu iz tujine. Ne samo kupci, temveč tudi izvajalci, ki so pripravljeni počistiti več milijonov kubičnih metrov lesne mase. Vendar to po Avsenekovih besedah ni glavna težava, ki tudi ne pričakuje bistvenega padca cen lesne mase.

"Osnovna težava je, kako pravočasno pospraviti les iz gozdov. Lastniki so namreč večinoma zasebniki, ki pa niso primerno opremljeni, nekateri sploh ne vedo, kje imajo gozd," je dejal vodja blejske enote Zavoda za gozdove.

Zasebni lastniki ne zaupajo tujim izvajalcem Slovenija žal nima javnega gozdnega podjetja, ki bi lahko tem lastnikom pomagalo. Zasebniki namreč pogosto ne zaupajo tujim izvajalcem, saj se bojijo, da jih bodo ogoljufali. "Zavod za gozdove naj se čim prej preoblikuje v javno podjetje. To podjetje bi tako lahko lastnikom za pošteno in primerno ceno omogočilo spravilo poškodovanega lesa iz gozdov in ga prodalo čim dražje," eno izmed rešitev vidi Avsenek.

Lastnikom še svetuje, naj čim prej ocenijo škodo in če so usposobljeni za sečnjo, to tudi nemudoma začnejo. Svojemu revirnemu gozdarju naj le sporočijo, da bi radi začeli dela. Ta jim bo dal dovoljenje, odločbo pa jim bo vročil, ko bodo prišli na vrsto.