Križanič: Rebalans ključen za vtis na finančnih trgih

S tem bi po njegovem Slovenija pokazala zmožnost obvladovanja stroškov in gospodarjenja z javnimi financami. Kot je dejal v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija, je namreč država pod budnim očesom trgov.

"Signali finančnim trgom bodo dobri"

Z zmanjšanjem odhodkov bodo po njegovih besedah presegli vse izredne dogodke, ki so ali še bodo nastopili v tem letu (gre predvsem za dokapitalizacijo NLB in najverjetnejšo državno pomoč Adrii Airways op.a.). Križanič meni, da bodo signali finančnim trgom dobri in da bo moč s stabilnostjo stopiti v naslednje leto.

Primanjkljaj je v rebalansu še vedno planiran više, kot se je Slovenija v programu stabilnosti zavezala lani, v prenovljenem programu, ki ga je sprejela aprila, pa ga je za letos postavila pri 5,5 odstotka oziroma 1,3 odstotne točke više od prvotnih zavez.

"Znižanje izdatkov ščiti javne finance pred razpadom"

Tokratna korekcija v luči omenjenih izrednih dogodkov dejansko le drži primanjkljaj na predvideni ravni, kar je potrdil tudi predsednik Fiskalnega sveta Marjan Senjur. Takšen pristop, da vlada s krčenjem izdatkov le ohranja javnofinančni primanjkljaj na ravni okoli dveh milijard evrov, po njegovih besedah traja že nekaj časa, znižanje izdatkov pa tako dejansko ščiti javne finance pred razpadom.

"Kolikšen bo učinek take politike na gospodarsko rast?" Tokratni rebalans, ki naj bi proračunske odhodke oklestil na 9,561 milijarde evrov, je medtem po prepričanju Igorja Mastena z ljubljanske ekonomske fakultete le izraz načina vodenja javnofinančne politike v Sloveniji. Gre za pristop, ko se pripravlja napovedi, ki so preveč optimistične, nato pa se sredi leta z gasilskimi ukrepi to popravlja. To po njegovih besedah ne kaže na konsistentno javnofinančno in ekonomsko politiko.

Masten opozarja tudi, da je krčenje izdatkov predvideno pri postavkah, ki so potencialno produktivni izdatki države, ne dotika pa se plač v javnem sektorju in socialnih transferjev. Po njegovih besedah se je treba vprašati, kolikšen bo učinek take politike na gospodarsko rast, saj so mnogi izmed teh izdatkov razvojno naravnani.

Mramor: Struktura rebalansa ni optimalna Tudi dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor meni, da struktura rebalansa ni optimalna, saj bi bilo bolje, če bi lahko vlada sprejela varčevalne ukrepe tudi na strani plač in transferjev. Zaveda pa se, da to terja daljša usklajevanja in zato na kratki rok ni bilo možno. Vseeno pa opozarja, da imajo izdatki, ki se krčijo, največji multiplikativni učinek na rast, tisti, ki se ne, pa najmanjšega.

"Vlada ima pri fiskalni politiki dve prioriteti"

Križanič je spomnil, da so plače v javnem sektorju zamrznjene, s čimer se je zmanjšal pritisk na javne finance, ki bi bil drugače še večji. To bo imelo po njegovih besedah pozitivne strukturne fiskalne posledice tudi za v prihodnje.

Znova je povedal, da ima vlada pri fiskalni politiki dve prioriteti, in sicer zagotavljanje razvojnega preobrata ter hkratno ohranjanje socialne povezanosti.

Letošnji odhodki naj bi bili za osem odstotkov višji kot lani Prav tako je po njegovih besedah treba upoštevati, da se proračunski odhodki sicer znižujejo, a so še vedno višji kot lani. Lani se je s krčenjem izdatkov za 1,2 milijarde evrov namreč po ministrovih besedah izjemno varčevalo. Letošnji odhodki bi bili po prvotnih načrtih za osem odstotkov višji kot lani, z rebalansom pa bo rast triodstotna.

"Obstajajo tudi druge možnosti"

Križanič sicer kljub sedanjim zaostrenim političnim razmeram pričakuje, da bo rebalans proračuna sprejet in da bo pomemben signal trgom. Če ne bo, pa po njegovih besedah "obstajajo tudi druge možnosti".

Senjur sicer glede trenutnih javnofinančnih razmer v Sloveniji meni, da je zaskrbljenost upravičena, ni pa še moč govoriti o katastrofičnih scenarijih. Zaskrbljenost je po njegovih besedah upravičena glede na pretekle izkušnje, saj je imela Slovenija doslej zdrave javne finance.

Senjur: Javni dolg hitro raste Prav tako opozarja, da je Slovenija malo gospodarstvo, ki je bolj izpostavljeno raznim šokom. Slovenija tako ne more zdržati še leto ali dve s tako visokim primanjkljajem. Prav tako hitro naraščajoči javni dolg zmanjšuje manevrski prostor za ukrepanje v primeru morebitnih novih kriz.

Prav tako ni moč več dolgo trditi, da je javni dolg nizek glede na povprečje v EU, saj ta hitro raste, obenem pa nam veže roke za spopade z morebitnimi novimi krizami.

"Slovenija odstopa od zastavljenih ciljev"

Masten medtem kot razloge za zaskrbljenost navaja, da Slovenija odstopa od zastavljenih ciljev konsolidacije javnih financ, kar postavlja pod vprašanje njeno verodostojnost. Skrbijo ga tudi potencialni odzivi finančnih trgov.

Križanič medtem pravi, da je Slovenija še vedno v skupini, ki pomaga drugim članicam območja evra in je tako glede javnih financ nad povprečjem EU.

Križanič: Ustvarja se nekaj rezerve Znova je tudi povedal, da se sedaj prihodki od nekaterih davkov povečujejo hitreje od pričakovanj, s čimer se ustvarja nekaj rezerve, ki bo koristila pri končnem rezultatu.

Kranjec: Slovenija gre lahko po poti Grčije

Vseeno pa se zaveda, da so zaradi padca pokojninske reforme in nekaterih "nenavadnih" izjav vidnih slovenskih finančnih osebnosti finančni trgi začeli budno spremljati, kako Slovenija obvladuje fiskalne stroške.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je namreč nedavno izjavil, da bi šla lahko Slovenija, če ne bo ukrotila porabe, zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti po poti Grčije, Irske in Portugalske. Na finančnem ministrstvu so zatrdili, da je taka izjava dvignila ceno slovenskega zadolževanja na finančnih trgih.