"Dali smo izhodišča, ki jih bo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS uporabila pri pogajanjih z ostalimi partnerji," je dejal po seji vlade. Več informacij o novi dokapitalizaciji NLB, ki je bila letos že deležna finančne injekcije v višini 250 milijonov evrov, Križanič ni želel razkriti. Vse informacije so zaenkrat še interne narave, je poudaril.
Morda državi ne bo potrebno več dokapitalizirati NLB
Predsednik vlade Borut Pahor je dodal, da je vlada Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS predlagala, naj strategijo upravljanja s kapitalskimi naložbami države dopolni tako, da Slovenija zadrži kontrolni delež v bankah, dopusti pa se tudi možnost dokapitalizacije. Potem dokapitalizacija s strani države ne bo potrebna in jo bo s svojim vstopom opravil strateški partner, je dejal.
Vlada ima informacijo o dokapitalizaciji NLB na dnevnem redu vsake seje, je razkril Pahor. "Če je dala toliko denarja davkoplačevalcev v dokapitalizacijo NLB, potem želi vedeti, kaj se dogaja s tem denarjem, ali prihaja do oklestitve stroškov, ali uprava dela vse za to, da posluje čim bolj vestno in gospodarno," je dejal.
"Stojimo za to banko ter celotnim bančnim sistemom"
Na vprašanje, ali bo belgijska solastnica KBC sodelovala pri dokapitalizaciji, pa je odvrnil, da bi vsaka izjava v tej zvezi prej škodila kot pa koristila. "Se pa s tem resno ukvarjamo in stojimo za to banko ter celotnim bančnim sistemom," je dejal.
Vlada želi močnejšo vlogo KBC pri dokapitalizaciji
Časnik Delo poroča, da naj bi največji slovenski banki predvidoma spet zagotovili približno 250 milijonov evrov dodatnega kapitala. Po teh podatkih zdaj v vladnih krogih prevladuje želja, da bi KBC v veliko večji meri dokapitalizirala NLB, s tem da bi odnose med lastnicama uredili v novem delničarskem sporazumu. Kot navaja Delo, bi v primeru nesodelovanja KBC v prihodnji dokapitalizaciji njen delež padel pod 25 odstotkov in eno delnico.
Gaspari opozarja pred rastjo primanjkljaja
Če bi država letos še v drugo dokapitalizirala NLB, bi se javni primanjkljaj Slovenije v tem letu povečal za dodatnih 1,7 odstotne točke BDP, s tem pa bi spodleteli načrti za njegovo znižanje pod tri odstotke BDP do leta 2013, navaja Delo izjave ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija. Slovenija bi v tem primeru morala plačati 70 milijonov evrov kazni. Nasprotno je Križanič zagotovil, da je kljub dokapitalizaciji NLB mogoče doseči zastavljeni cilj o znižanju primanjkljaja.
4
