Križanič: Gospodarska rast slabša kot v predhodnih četrtletjih

Tako finančni minister Franc Križanič ocenjuje podatek o enoodstotni gospodarski rasti v drugem četrtletju.

Globok upad dodane vrednosti v gradbeništvu Dejstvo je, da je umirjanje gospodarske rasti posledica padca investicijske porabe in zelo globokega upada dodane vrednosti v gradbeništvu, je zapisal Križanič. Kot je dodal, se ta panoga še vedno ni konsolidirala na način, da bi izvajala vse tiste dejavnosti, ki omogočajo normalno ustvarjanje dodane vrednosti.

Padec panoge gradbeništva za četrtino pod lansko vrednost se mu zdi precejšen upad, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je že v lanskem letu beležila padec. "Menim, da je to posledica neracionalne tekme v tej panogi z zniževanjem cen, ki jih sektor ne prinese," je zapisal minister. Glede inflacije pa Križanič ugotavlja, da se je primerjalno gledano med lanskim in letošnjim avgustom znižala za 0,9 odstotka, kar po njegovih besedah pomeni, da imamo inflacijske tokove obvladane.

Damijan: V naslednjih dveh četrtletjih mogoča stagnacija ali zmanjšanje rasti Ekonomist Jože P. Damijan meni, da je v naslednjih dveh četrtletjih v Sloveniji mogoče pričakovati stagnacijo ali celo upad gospodarske rasti. "Ne bo me presenetilo, če bo letošnja gospodarska rast v Sloveniji pod 0,5 odstotka," je dejal za STA in opozoril na usodno odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza.

"Upad dinamike rasti BDP v Sloveniji je bil pričakovan glede na usodno odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza. Z upočasnitvijo rasti BDP v EU in z zmanjšanjem izvoznega povpraševanja se je slovenska gospodarska rast praktično zaustavila," je povedal Damijan in dodal, da je domače povpraševanje še vedno na izjemno nizki ravni in stagnira.

Popolnoma odvisni od izvoza "Slovensko gospodarstvo je trenutno skoraj popolnoma odvisno od izvoza, domači dejavniki rasti pa so se v zadnjih treh letih popolnoma izčrpali. Če je gospodarsko rast v preteklosti še lahko dodatno poganjalo gradbeništvo in zasebno domače povpraševanje, danes glede na krizo v gradbeništvu, stopnjo brezposelnosti in indikatorje zaupanja potrošnikov ti dejavniki ne morejo več poganjati gospodarske rasti", med drugim meni Damijan.

Gaspari ob podatkih o BDP opozarja na delovanje bank Podatki o gospodarski rasti za drugo četrtletje po besedah ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija niso dobri, olajševalna okoliščina je, da se relativni zaostanek za območjem evra in EU ne povečuje bistveno. Gaspari je pri tem opozoril predvsem na delovanje bank, ko gre za posojilno dejavnost in insolvenčne postopke.

Bruto domači proizvod se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem realno in prilagojeno za vplive sezone ter delovnih dni okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek. Tako kot drugod v območju evra se je s tem tudi v Sloveniji dinamika rasti občutno upočasnila.

Gaspari: Srednjeročno močnejše gospodarske rasti ne bo Ob neupoštevanju sezonskih vplivov in učinka delovnih dni je bila gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni 0,9-odstotna. Podatki po Gasparijevih besedah zelo resno opozarjajo na to, da srednjeročno močnejše gospodarske rasti ne bo, če se ne bo nekaj zelo hitro na bolje spremenilo v slovenskem bančnem sistemu. Brez ustrezne posojilne podpore namreč ne more biti ustreznega financiranja podjetij, pravi.