Sreda, 10. 2. 2016, 20.25
4 leta, 10 mesecev
#Naj infografike 2016
Kdo so največji tekmeci Luke Koper
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Severni Jadran je danes logistični most med Evropo in Azijo, pristanišča pa se vedno ostreje bojujejo za blagovne tokove. Primerjali smo koprsko, reško in tržaško pristanišče.
Najbolj optimistične načrte poslovanja desetih borznih družb za leto 2017 sta objavila koprski družbi Luka Koper in Intereuropa. Upravljavec pristanišča naj bi še presegel letošnje rekordne poslovne rezultate, največji slovenski logist pa se je po sanaciji nasedlih naložb iz preteklosti vrnil na pot rasti.
Čisti prihodki od prodaje skupine Luka Koper bodo v letu 2017 znašali 215,4 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več glede na oceno poslovanja v letošnjem letu. EBITDA naj bi letošnjega presegel za 14 odstotkov, čisti dobiček pa naj bi se okrepil za 18 odstotkov.
Da so zanesljivo na poti uresničitve ambicioznih načrtov, “še posebej kaže hitro rastoči pretovor obeh strateških blagovnih skupin kontejnerjev in avtomobilov”. Ladijski pretovor naj bi se tako povečal za štiri odstotke in naj bi znašal 22,8 milijona ton.
Na strnjenem območju Severnega Jadrana se v razmiku manj kot sto kilometrov nahajajo kar tri velika pristanišča, koprsko, reško in tržaško. Skupaj z drugima dvema pristaniščema v Benetkah in Ravenni si delijo trg in stranke, zato so, kot je pred časom dejala dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy "prisiljena v sodelovanje, istočasno pa si medsebojno konkurirajo".
Glavni trgi vseh treh pristanišč so namreč Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Nemčija oziroma Bavarska in Italija.
Pristanišča tako med seboj sodelujejo v sklopu Združenja severnojadranskih pristanišč NAPA. Njihovo sodelovanje je osredotočeno predvsem na področje skupne promocije na prekomorskih trgih.
Poglejmo si, kako so v preteklih letih poslovala Luke Koper, Trst in Reka ter kako se je gibal pretovor blaga.
Luka Koper vodilna v pretovoru kontejnerjev
Luka Koper je že nekaj let vodilno pristanišče v Severnem Jadranu, ko gre za pretovor zabojnikov. Lani so postavili nov mejnik in pretovorili dobrih 790 tisoč zabojnikov. V Luki Reka, kjer imajo kapaciteto pretovora 600 tisoč zabojnikov letno, pa so lani pretovorili 200 tisoč zabojnikov. V tržaškem pristanišču so lani pretovorili nekaj več kot 500 tisoč zabojnikov.
Kje so primerjalne prednosti pristanišč
Kot poudarjajo v Luki Koper, je njihova največja prednost ta, da imajo terminale znotraj pristanišča organizirane znotraj ene družbe. To omogoča strateške sinergijske učinke. Luki Trst in Reka sta po drugi strani organizirani kot pristaniška uprava z mnogo koncesionarji oziroma terminalisti. Luka Koper, kjer je zaposlenih približno tisoč ljudi, skupno pa je od pristaniške dejavnosti neposredno odvisnih štiri tisoč ljudi, je avgusta lani sprejela strateški poslovni načrt 2016–2020. V njem je glavni poudarek na naložbah v kontejnerske in avtomobilske dejavnosti. Skupno bodo do leta 2020 v to dejavnost vložili več kot 300 milijonov evrov. Na ta način želijo kapaciteto kontejnerskega terminala dvigniti na 1,3 milijona kontejnerjev.
Podobne ambiciozne načrte ima tudi reška luka. V prihodnjih letih želijo ob pomoči zasebnih vlagateljev zgraditi nov kontejnerski terminal. V tržaškem pristanišču poudarjajo dobro obstoječo infrastrukturo in prometne povezave. Za razliko od koprskega pristanišča, ki mu enotirna proga med Divačo in Koprom predstavlja ozko grlo, pa v Trstu teh težav nimajo. Do pristanišča Trst namreč vodi dvotirna železniška proga, ki ima dobro povezavo z ostalimi evropskimi prometnimi vozlišči in navezavo na avstrijsko železniško omrežje. Ravno boljše prometne povezave sosednjih pristanišč predstavljajo največjo nevarnosti za koprsko pristanišče.
