Kdo so dobitniki slovenskih gospodarskih oskarjev (video)

Nagrajencev je osem, prihajajo pa iz sedmih podjetij, šestih regij in šestih panog. Nekdanji predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič, direktor Gen energije Martin Novšak, direktorica Plastike Skaza Tanja Skaza, preminuli direktor družbe Agito Miroslav Brus, direktor družbe Radgonske gorice Gornja Radgona Borut Cvetkovič, direktor podjetja Tehnos iz Žalca Anton Kisovar, direktor in tehnični direktor družbe Keko – Oprema iz Žužemberka Anton Konda in Jože Štupar so prejemniki nagrad, ki jih je GZS tokrat podelil sedeminštiridesetič.

Najstarejša in najprestižnejša priznanja v Sloveniji GZS nagrade podeljuje kot priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. So najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji, prejmejo pa jih vodilne osebe družb, ki so v preteklem letu dosegle izjemne rezultate in tako pripomogle k promociji odličnosti, konkurenčnosti, razvoju ter širšim in trajnejšim družbenim spremembam, pravijo v zbornici.

Priznanje nagrajencem in spodbuda gospodarstvu in družbi "Nagrade so predvsem priznanje nagrajencem za njihove dosedanje rezultate, po drugi strani pa so tudi spodbuda za samozavest in ambicioznost vsemu slovenskemu gospodarstvu in družbi, da v Sloveniji še vedno premoremo odlična podjetja," je ob predstavitvi nagrajencev v Ljubljani poudaril predsednik GZS Samo Hribar Milič. Ta podjetja prihajajo z vseh koncev Slovenije, so nadpovprečno poslovno uspešna, družbeno odgovorna, okoljsko ozaveščena in imajo tudi izjemno visoko notranjo kulturo odnosov med zaposlenimi, je poudaril.

"Tajkuni ne smejo vreči črne pike na slovenski menedžment" "Poleg posnemanja želimo z nagradami tudi spodbuditi ozračje, da v Sloveniji ni vse tako črno, ni vse tako pesimistično, predvsem pa, da imamo med menedžerji in podjetniki v večini tiste, ki so uspešni in družbeno odgovorni," je povedal Hribar Milič. "Posamezni primeri tajkunstva ali nezakonitega, nemoralnega delovanja ne morejo in ne smejo pomeniti črne pike vsemu slovenskemu menedžmentu," je še menil.

Tudi Slovenci lahko stopamo po podjetniški poti Predsednik komisije za podeljevanje nagrad GZS Janez Škrabec je med drugim poudaril, da so nagrajenci letos prvič – in to povsem naključno – sami slovenski menedžerji iz slovenskih podjetij. "Marsikdaj se ob privatizacijskih avanturah sprašujemo, kaj bomo Slovenci sploh delali, ali bomo dninarji. Ta izbor dokazuje, da lahko Slovenci smelo in samozavestno stopamo po podjetniški poti ne glede na to, kaj se dogaja z našimi podjetji iz zgodovine," je menil.

Družbeno odgovorna podjetja, ki sodelujejo z lokalno sfero Nagrajenci, kot je povedal Škrabec, vodijo podjetja, ki imajo nizek neto finančni dolg na EBITDA, visoko rast dobička, več kot 50 odstotkov prihodkov ustvarijo v tujini, v ne tako daljni preteklosti pa so vsi vlagali v proizvodno opremo, prostore ali zaščito intelektualne lastnine. Ob tem gre za družbeno odgovorna podjetja, ki tesno sodelujejo z lokalno sfero.

"Imamo inženirje, ki so na ravni vsakega Nemca, Japonca, Američana" Nagrajenci so medtem na popoldanski predstavitvi v prostorih GZS večinoma opozorili predvsem na pomen ekipe in samozavesti. "Prodajamo znanje, smo samozavestni, imamo inženirje, ki so na ravni vsakega Nemca, Japonca, Američana, in kosamo se lahko z vsemi. Ponosno izjavljamo, da smo v zelo ozkem segmentu, kjer nastopamo, središče sveta," je o razlogih za uspeh družbe Keko – Oprema povedal Konda.

"Za uspeh je ključna prava ekipa" "Za nagrado je najbolj zaslužna naša ekipa, ki zna prenesti vizijo v prakso," je poudarila Tanja Skaza. "Ni nam lahko, a vse, kar počnemo, delamo z veseljem in se pri delu tudi zabavamo," je navedla med razlogi za uspeh. Podobno je tudi Kisovar menil, da do te nagrade "ne more priti en sam človek, ampak je to strogo timsko delo in delo tudi zadnje snažilke".

Petrič se počuti kot poveljnik bojne enote "Počutim se kot poveljnik bojne enote, ki se je 20 let bojeval na bojišču in bil večkrat prestreljen. Ko je postal prestar za vodenje enote in so ga zamenjali z mlajšim, pa je vojska šla k generalu in predlagala, naj mu dajo medaljo, saj si jo zasluži. To medaljo mi je danes pripela GZS," je o svojih občutkih ob prejemu nagrade povedal Petrič.

Kaj bi bilo treba spremeniti v Sloveniji Nekateri med nagrajenci pa so se dotaknili tudi vprašanja, kaj bi morali spremeniti v Sloveniji. Novšak je tako menil, da bi moralo v Sloveniji delo in ustvarjanje v konkurenčnem mednarodnem gospodarstvu postati vrednota. "S tem bi država dobila odboj, ki ga potrebuje," je menil. Tanja Skaza pa je spomnila, da vsako podjetje za dosego cilja potrebuje dolgoročno vizijo in strategijo ter dobro ekipo. "Tako bi morala delovati tudi država. Če si bomo znali postaviti pravo vizijo, po čem smo Slovenci najboljši, in če gospodarstveniki stopimo skupaj, se lahko odlično izkažemo tudi na drugih trgih," je prepričana.