Ponedeljek, 17. 10. 2016, 6.37
7 let, 1 mesec
Kdo je novi lastnik največjega zaposlovalca v Zasavju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,35
ETI Izlake, eden od vodilnih proizvajalcev varovalk na svetu in podjetje z več kot 60-letno tradicijo, dobiva novega lastnika.
Največji zaposlovalec v Zasavju in eno najpomembnejših podjetij v regiji je prešel v roke mednarodne investicijske skupine Andlinger & Company, ki upravlja zasebno premoženje več premožnih posameznikov in družin. Prvi mož in ustanovitelj skupine je ameriško-avstrijski poslovnež Gerhard R. Andlinger.
Vrednost posla znaša 27,5 milijona evrov
Danes je konzorcij okoli 950 delničarjev ETI, večinoma zdajšnjih in nekdanjih zaposlenih, s predstavniki mednarodne skupine Andlinger & Company podpisal pogodbo za prodajo 76-odstotnega lastniškega deleža. Andlinger & Company bo za delnico Etija plačal 55 evrov, vrednost celotnega posla pa znaša skoraj 27,5 milijona evrov. Zaključek transakcije je predviden do konca leta.
"V zadnjih nekaj mesecih smo uspeli dobro spoznati Eti, ki je ena izmed tehnološko najbolj razvitih slovenskih industrijskih družb z zelo sposobnim vodstvom in predanimi zaposlenimi. Eti je že danes zelo dobro prepoznan na trgu in ima vodilen položaj pri prodaji varovalk v marsikateri državi Zahodne in Vzhodne Evrope. Veliko potenciala za nadaljnjo rast pa vidimo tudi v Zahodni Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji," je ob podpisu pogodbe povedal Ernst Reichmayr, partner v Andlinger & Company.
S prihodom novih lastnikov se odpira tudi vprašanje usode predsednika uprave Tomaža Berginca. Ta se je konec leta 2014 poslovil in vodenje družbe prepustil Rafaelu Kogeju, sam pa je prevzel položaj generalnega izvršnega direktorja za poslovanje. Vendar je pred tedni znova postal prvi mož ETI.
O tem, da ETI dobiva novega lastnika, naj bi bili v kratkem seznanjeni tudi zaposleni. Ti se verjetno tudi že sprašujejo, kakšni so načrti novega lastnika ETI in ali morda namerava odpuščati. Samo na Izlakah namreč ETI zaposluje blizu tisoč ljudi, po Evropi pa ima razvejano mrežo hčerinskih podjetij, v katerih je še okoli 600 zaposlenih. Njihove bojazni naj bi bile povsem odveč.
Širitev in dodatne zaposlitve
Po naših informacijah novi lastniki načrtujejo:
- odprtje novih trgov in nadaljnji razvoj vseh obstoječih proizvodnih programov,
- dodatne zaposlitve,
- ohranitev najnižjih po zakonu dovoljenih dividend.
In kar je za ETI najpomembneje, podpirajo sprejeto strategijo za obdobje 2016–2020. Ta predvideva dvig donosnosti osnovnega proizvodnega programa na osnovi načela ekonomije obsega, prestrukturiranje portfelja s poudarkom na proizvodih z višjo dodano vrednostjo in rast na trgih jugovzhodne in vzhodne Evrope.
Usmerjajo se na podjetja s potencialom
Novi lastniki naj bi imeli veliko izkušenj pri prevzemu in upravljanju družb, vendar se pri tem obnašajo drugače od velikih finančnih skladov. Res jih na podoben način podprejo s finančnimi sredstvi in skušajo kar se da povečati obseg poslovanja in njihovo vrednost, a se nato le redko odločijo za prodajo. V lastništvu naj bi ostali tudi po več deset let.
V prid temu, da se bo ETI širil in zaposloval, govori tudi dejstvo, da se je Andlinger & Company do zdaj loteval prevzemov podjetij, ki imajo potencial, in ne takšnih, ki bi jih bilo treba poslovno prestrukturirati, med drugim torej odpuščati.
Za ETI več kot 30 milijonov evrov
Andlinger & Company se je dogovoril za nakup okoli 72 odstotkov delnic ETI, za katere bo odštel 27,5 milijona evrov. Če bo odkupil še preostale delnice, bi lahko vrednost celotnega prevzema krepko prešla 30 milijonov evrov. Tega bo novi lastnik ETI v celoti izpeljal z lastnimi sredstvi.
Kdo vse je prodajal delnice
V prodajnem konzorciju je bilo sprva 62 odstotkov delnic ETI. Največji, okoli 30-odstotni delež je bil v rokah malih delničarjev (zaposlenih, nekdanjih zaposlenih in upokojencev). Okoli 12 odstotkov je bilo v lasti državne DUTB, deset odstotkov v rokah menedžerskega podjetja Finema, po 4,5 odstotka delnic pa sta imela Gorenje in podjetje Beton MTO.
Konzorciju se je pridružil tudi nemški proizvajalec stikal in druge elektrotehnike Jean Müller, ki ima v lasti deset odstotkov delnic ETI.Prodaja se dogaja v trenutku, ko je ETI v vzponu in posluje vedno bolje. To se verjetno odraža tudi v dogovorjeni kupnini za enega izmed vodilnih proizvajalcev na svetu na področju keramike, stikalne tehnike in varovalk.
Čisti prihodki od prodaje skupine so bili namreč v lanskem letu zelo blizu rekordnih sto milijonov evrov iz leta 2011. Ob tem je čisti dobiček znašal okoli 2,5 milijona evrov, kar je največ po letu 2010.
Kar je ključno, denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za investicije, poplačilo dolga in izplačilo lastnikom, se giblje od sedem do osem milijonov evrov. Za primerjavo, bančnih posojil ima ETI za nekaj manj kot 17 milijonov evrov.
Začelo se je z Bavčarjevim porazom
Prodaje torej niso izpeljali, ker bi bil ETI zadolžen in bi nujno potreboval sveža sredstva, temveč zato, ker so si največji delničarji želeli izstopiti iz lastništva.
V rokah Igorja Bavčarja je bilo največ, 12 odstotkov delnic ETI. Ko je konec leta 2014 klonil pod bremenom bančnih posojil, pa so končale v stečajni masi.
Povod za prodajo ETI je bil stečaj Maksime Holdinga, prek katerega je Igor Bavčar neuspešno lastninil Istrabenz. V njegovih rokah je bilo največ, 12 odstotkov delnic ETI. Ko je konec leta 2014 klonil pod bremenom bančnih posojil, pa so končale v stečajni masi.
Z njihovo prodajo ni odlašalo niti velenjsko Gorenje, ki je leta 2010 pridobilo do 4,5 odstotka delnic ETI. Dobilo jih je od Merkurja leta 2010, pri čemer jih je plačalo kar s pobotom 1,3-milijonskih terjatev do nakelskega trgovca zaradi neplačanih aparatov.
Tudi nekateri drugi večji delničarji so si že dalj časa prizadevali za izstop iz lastništva, na primer zagorsko podjetje MTO, a so bili pri tem neuspešni.
Obramba pred sovražnim prevzemom
Da bi preprečili morebiten sovražni prevzem, so se namreč v ETI že pred časom odločili za tako imenovano vinkulacijo delnic. To je pomenilo, da so morali obstoječi delničarji za vsakršno prodajo pridobiti dovoljenje nadzornega sveta. Teoretično torej nihče ni mogel prodati niti ene delnice, če njen novi lastnik ni bil všeč vodilnim v družbi.
Kljub temu je delež tistih, ki so želeli prodati delnice, sčasoma postal previsok. Če bi se našel nekdo, ki bi z dovolj privlačno ponudbo prepričal še nekaj sto malih delničarjev, bi lahko skozi stranska vrata in mimo statutarnih ovir prevzel nadzor v ETI.
Menedžerji raje prodali delnice
V zadnjih letih so bili pogosti spori z nekaterimi delničarji, zlasti z Bavčarjevo Maksimo. Ti so na več skupščinah (neuspešno) poskušali zamenjati nadzorni svet, izglasovati višje dividende, odpraviti vinkulacijo delnic, na koncu pa celo uvesti posebno revizijo.
V ETI je velik pečat pustil tudi nekdanji prvi mož NLB Marjan Kramar, v javnosti bolj znan po izplačilu milijonske nagrade.
Da bi "zagotovili stabilno lastniško strukturo", so se menedžerji odločili za nadzorovan prodajni postopek. Najeli so svetovalce, ki so se obrnili na nekaj sto mogočih interesentov po vsem svetu, ki bi bili pripravljeni prevzeti družbo.
Med njimi očitno ni bilo menedžerjev, ki so pred leti ustanovili podjetje Finema in so nazadnje obvladovali deset odstotkov lastništva. Prevzem ETI bi zanje predstavljal prevelik finančni zalogaj. Ne nazadnje so morali odplačati še za okoli 500 tisoč evrov posojil, ki so jih najeli ob nakupu delnic. Vendar so se raje odločili za njihovo prodajo, s čimer je prodajni konzorcij lažje zbral večinski delež.
V pričakovanju rekordnih rezultatov
Letos naj bi še prekosili lanske rezultate, ki so bili blizu rekordnih. Za cilje so si zastavili:
- 5,5-odstotna rast čistih prihodkov od prodaje (več kot sto milijonov evrov),
- čisti dobiček v višini 3,13 milijona evrov,
- 25.400 evrov bruto dodane vrednosti na zaposlenega in
- 7,06 milijona evrov naložb.
Kramar odšel, Berginc se je vrnil
S prihodom novih lastnikov se odpira tudi vprašanje usode predsednika uprave Tomaža Berginca. Ta se je konec leta 2014 poslovil in vodenje družbe prepustil Rafaelu Kogeju, sam pa je prevzel položaj generalnega izvršnega direktorja za poslovanje. Vendar je pred tedni znova postal prvi mož ETI. Pričakovati je, da bo Berginc še naprej vodil koncern.
V ETI je velik pečat pustil tudi nekdanji prvi mož NLB Marjan Kramar, v javnosti bolj znan po izplačilu milijonske nagrade. Kot domačin se je tudi po odhodu iz NLB obdržal na položaju predsednika nadzornega sveta ETI, poslovil pa se je novembra lani, torej že po začetku prodajnega postopka. Vsega skupaj je bil prvi nadzornik ETI kar 20 let. Eleonora Kramar, njegova žena, je dolgoletna izvršna direktorica za prodajo in pred tem marketinga.
