Kakšne so realne možnosti, da se minimalna plača zviša?

V Sloveniji ima 42 tisoč delavcev osnovno plačo nižjo od minimalne, ki trenutno znaša 613 evrov neto oziroma 805 evrov bruto. Če z dodatki ne dosežejo višine minimalne plače, jim mora razliko pokriti delodajalec; uslužbencem v javnem sektorju država, v zasebnem sektorju zasebnik.

To pomeni, da imata lahko na koncu meseca tako delavec z osnovno plačo 400 evrov bruto kot tudi tisti s 700 evri bruto plače izplačan enak neto znesek oziroma 613 evrov neto. Ministrstvo za delo sicer napoveduje uskladitev minimalne plače z rastjo življenjskih potrebščin, kar bi jo dvignilo za štiri evre na 617 evrov.

Delavcem z osnovno plačo, nižjo od minimalne, se dodatki za težje pogoje dela in dodatki za delovno dobo ne izplačujejo kot dodatki, ampak kot doplačilo razlike do minimalne plače. Se pa zadnji dve leti kot razlika do minimalne plače ne sme več izplačevati dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, temveč morajo biti izplačani dodatno k minimalni plači.

Socialna država preprečuje revščino zaposlenih

Doplačevanje razlike do minimalne plače je instrument, s katerim socialna država preprečuje revščino zaposlenih, in je povezan z letnim pragom tveganja revščine. Ta je trenutno določen pri 616 evrih.

Ministrstvo za delo bo za doplačevanje razlik med osnovno in minimalno plačo zaposlenim v javnem sektorju letos namenilo dobrih 11 milijonov evrov. Foto: Matej Leskovšek Razliko do minimalne plače prejema 8.510 javnih uslužbencev, minimalno plačo pa 4.051 delavcev. Kot so nam sporočili z ministrstva za javno upravo, mesečna povprečna vsota izplačil do minimalne plače znaša 923.100 evrov bruto bruto. Ker je vsak mesec praktično enaka, bo ministrstvo v ta namen letos namenilo dobrih 11 milijonov evrov.

V zasebnem sektorju je samo pri pravnih osebah zaposlenih še vsaj 26.017 delavcev, ki imajo osnovno plačo nižjo od minimalne oziroma prejemajo minimalno plačo. Delodajalci se za to možnost pogosto odločijo, ker so dodatki, s katerimi dosežejo minimalno plačo, manj obdavčeni. 

Osnovna plača bi morala biti enaka minimalni plači, ta pa višja

V parlamentarni stranki Levica predlagajo, da bi se vsi dodatki izplačevali dodatno k minimalni plači. Predlog sprememb zakona o minimalni plači so že vložili v parlamentarni postopek.

Prav tako se zavzemajo za spremembo definicije minimalne plače. Zahtevajo, da minimalna plača postane osnovna plača za delo, ki ga je delavec opravil v polnem delovnem času. To pomeni, da če bo njihov predlog sprememb sprejet, osnovna plača, ki je določena v kolektivnih pogodbah oziroma prepuščena odločitvi delodajalcev, ne bi mogla biti nižja od minimalne plače. Po navedbah Levice se večina kolektivnih pogodb začne z osnovnimi plačami okoli 400 evrov, v javnem sektorju je kar 16 plačnih razredov nižjih od 613 evrov.

Do leta 2019 še predlagajo dvig minimalne plače na 941 evrov bruto, kar je 700 evrov neto. Varovalke po njihovem mnenju ščitijo delavski standard v krizi, v času konjunkture pa se mora minimalna plača dvigniti nad zakonski minimum. Prepričani so, da je aktualno konjunkturo treba izkoristiti za resen dvig minimalnih plač.

"Čeprav verjamem, da so v ozadju zvišanja minimalne plače dobri nameni, takšen ukrep povečuje brezposelnost. Zlasti pa s trga počisti delavce z najnižjo stopnjo izobrazbe, ki najtežje najdejo delo," je jasen ekonomist Anže Burger. Foto: Vid Ponikvar A ekonomist Anže Burger je odločen, da je kakršnokoli povečevanje minimalne plače za Slovenijo izredno škodljiv ukrep. "Čeprav verjamem, da so v ozadju dobri nameni, takšen ukrep povečuje brezposelnost, zlasti pa s trga počisti delavce z najnižjo stopnjo izobrazbe, ki najtežje najdejo delo," je jasen Burger.

Ob tem dodaja, da je najbolj ranljivim skupinam zaposlenih treba ohraniti delo ne glede na višino plače. "Seveda je treba določiti minimalni življenjski dohodek in vsakomur, ki ne doseže minimalnega dohodka, pokriti razliko. S tem ukrepom na eni strani povečujemo gospodarsko aktivnost in zaposlenost, na drugi strani pa zmanjšujemo zelo negativne socialne učinke brezposelnosti," je prepričan Burger.

V Levici poudarjajo, da so imela vsa slovenska podjetja lani po podatkih Ajpesa 3,2 milijarde evrov čistega dobička. Če bi se zaradi redefinicije minimalne plače izdatki iz tega naslova na letni ravni zvišali za 120 milijonov evrov, to za podjetja verjetno ne bi bilo pogubno. Stroški dela v zasebnem sektorju brez samostojnih podjetnikov znašajo okoli 11 milijard evrov, zato makroekonomsko gledano 120 milijonov ne predstavlja bistvene spremembe.

Burger odgovarja, da je v konjunkturi normalno, da podjetja ustvarjajo dobiček. A kljub temu so slovenska podjetja primerjalno gledana ena izmed najmanj dobičkonosnih v Evropi. Podjetja morajo dobičke vlagati v investicije in širitev poslovanja. "Ni res, da ima Slovenija problem z razdelitvijo mase plač. Problema slovenskih nizkih plač sta prenizka produktivnost in previsoka obdavčitev. S povečanjem produktivnosti ne bodo rasle le plače inženirjev in direktorjev, temveč tudi najnižje plačanih oseb," sklene Burger.