Četrtek, 12. 2. 2026, 16.11
3 tedne, 1 dan
Ni sreče za Trumpa. To se mu je zdaj zgodilo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,60
Trump napoveduje ponovno industrializacijo ZDA, a se za zdaj velika večina novih delovnih mest odpira v storitvenih dejavnostih.
Donald Trump je obljubljal, da bo ponovno industrializiral ZDA. S tem je nabiral volilne glasove med delavci, ki so bili prej tradicionalni volivci demokratov. A zadnji podatki kažejo, da se v ZDA daleč največ delovnih mest odpira v storitvenih dejavnostih, v prvi vrsti v zdravstvu in socialni oskrbi. Industrija je daleč zadaj.
Že pred volitvami leta 2016 je Donald Trump grajal prenos industrijskih delovnih mest iz ZDA v druge države s cenejšo delovno silo, zlasti na Kitajsko. S tem je pridobil delavske glasove iz zveznih držav t. i. Zarjavelega pasu (nekdaj, ko je še cvetela industrija, se je imenoval Jekleni pas), ki so prej tradicionalno odhajali k demokratom.
Delež industrijskih delavcev relativno upada
Trumpov javni načrt je bil, da ponovno industrializira ZDA s pomočjo trgovinskih oziroma carinskih vojn. Potem ko se je Trump z velikim nezadovoljstvom januarja 2021 moral posloviti iz Bele hiše, je njegov demokratski naslednik Joe Biden nadaljeval poskuse ponovne industrializacije ZDA.
Toda podatki so pokazali, da je v Bidnovem mandatu stopnja rasti novih delovnih mest v proizvodnji zaostajala za stopnjo rasti zaposlovanja v celotnem gospodarstvu.
Majhna rast novih delovnih mest v proizvodnji
Kljub napovedim o ponovni industrializaciji je delež delovnih mest v proizvodnji v primerjavi z drugimi deli gospodarstva upadal – od začetka Bidnovega predsednikovanja do avgusta 2024 je delež delovnih mest v proizvodnji v celotnem ameriškem gospodarstvu tako padel z 8,5 na 8,1 odstotka.
Podatki iz januarja letos kažejo, da se je število zaposlenih v rudarstvu skrčilo za dva tisoč. Na fotografiji iz maja 2016: rudarji iz Zahodne Virginije, ki so podprli Donalda Trumpa.
Tudi zadnji podatki kažejo, da odpiranje novih delovnih mest v industriji zaostaja za zaposlovanjem v drugih sektorjih gospodarstva, zlasti v storitvah.
Nova delovna mesta večinoma v storitvenih dejavnostih
Januarja letos je bilo v ameriškem gospodarstvu dodanih 130 tisoč novih delovnih mest, a jih je bilo več kot 60 odstotkov za področje zdravstva (82 tisoč novih delovnih mest) in socialne oskrbe (42 tisoč novih delovnih mest).
Sledijo poslovne storitve (34 tisoč novih delovnih mest), nato gradbeništvo (33 tisoč novih delovnih mest). V proizvodni industriji je bilo januarja letos odprtih pet tisoč novih delovnih mest, v rudarstvu pa se je število zaposlenih januarja letos celo zmanjšalo.
Povečevanje delovnih mest v zdravstvu in socialni oskrbi je seveda posledica staranja ameriškega prebivalstva.
Zagon potrošniški porabi v ZDA dajejo najpremožnejši
Glede na dejstvo, da je veliko delavskih volivcev oziroma manj premožnih volivcev v zadnjih letih postalo Trumpovih volivcev, je tudi zanimiv podatek, ki ga je konec januarja letos objavil medij Axios (vir podatkov je agencija Moody’s).
Nova delovna mesta v ZDA januarja letos:
130,000 jobs added in January --> a strong gain, but about over 60% of the job gains came from health care and social assistance.
— Heather Long (@byHeatherLong) February 11, 2026
Healthcare +82,000
Social assist +42,000
Professional/biz services +34,000 (Temp help +9k)
Construction +33,000
Manufacturing +5,000
Retail 1,000… pic.twitter.com/thvr8rCLhP
Po teh podatkih znotraj skupne potrošniške porabe narašča delež 20 odstotkov Američanov z najvišjimi prihodki, medtem ko delež 80 odstotkov preostalega prebivalstva upada.
Trend, ki traja že desetletja
Ta trend se ni začel s Trumpom, ampak traja že nekaj desetletij (od druge polovice 90. let preteklega stoletja, potem ko je bil na začetku 90. let trend ravno obraten): je pa bila razlika med Američani z visokimi in nizkimi prihodki največja v zadnjem četrtletju lanskega leta.
V lanskem zadnjem četrtletju je namreč poraba Američanov z visokimi prihodki, ki sestavljajo 20 odstotkov ameriškega prebivalstva, predstavljala 59 odstotkov skupne potrošniške porabe, medtem ko je poraba 80 odstotkov preostalih Američanov predstavljala le 41 odstotkov skupne potrošniške porabe.
Potrošniška poraba predstavlja ključen steber gospodarske aktivnosti (v ZDA npr. okoli 70 odstotkov) in se nanaša na izdatke gospodinjstev za blago in storitve.
