Kako boste varčevali, je odvisno od vašega želodca

Primož Cencelj je letos prejel naziv najboljši slovenski upravitelj skladov v letu 2013 po izboru revije Moje finance. Zmago mu je prinesel sklad KD Bond, s katerim je zadnja tri leta najbolje krmaril po razburkanih evropskih obvezniških trgih.

V Sloveniji se je pojavila vrsta izobraževalnih institucij. Zakaj je dobro izbrati Gea College? Vsak si mora najprej odgovoriti na vprašanje, kaj bi rad počel v življenju. Ko enkrat najde odgovor na to vprašanje, mora najti šolo, ki mu na tej poti lahko pomaga. Gea College ponuja številne programe. Zelo močna je pri investicijskem svetovanju in prav na tem področju svojim študentom lahko ponudi največ potenciala za nadaljnje delo. Marsikdo precej možnosti za morebitno službo vidi tudi v tem, da je Gea College v lasti finančne institucije KD Group, po drugi strani pa je še bolj pomembno to, da na Gea College posameznik dobi stik s profesionalci iz te panoge, ki mu nudijo informacije s prve roke, kar na drugih šolah pogrešamo. Tam je namreč največ poudarka na teoretskih znanjih, praktično znanje je na bolj platonski ravni.

Torej je Gea College neposredno povezana z gospodarstvom, tako da diplomanti po študiju že vedo, kaj bodo delali? Gea College nudi prav dostop do praktičnega znanja. Od vsakega posameznika pa je odvisno, ali zna to tudi izkoristiti.

Kako v KD Group gradite na kadrih? Kako poteka izobraževanje novozaposlenih? Najprej mora kandidat prestati našo selekcijo. Glavna prednost posameznika je znanje. Kandidati, ki imajo za seboj programe Gea College, imajo dobro izhodišče, ker lahko že zelo zgodaj v svoji študentski karieri pridejo v stik z realnostjo. To jim daje boljše možnosti za zaposlitev. V KD Skladih pa posameznika skozi svoje metode dela in z notranjim izobraževanjem pripravimo, da je usposobljen za delo. To pomeni, da je sposoben analizirati kompleksne probleme in dodajati vrednost za varčevalce v skladih.

V Sloveniji je varčevanje v skladih zastaralo. V zadnjih letih je sicer zavedanje o pomembnosti varčevanja v skladih večje. Ali ljudje sploh vedo, kako se lotiti varčevanja, zakaj naj varčujem in kaj je najpomembnejše, preden se lotim varčevanja? Za varčevanje je najpomembnejše zavedanje, kakšni so cilji varčevanja. Potem je zelo pomembno, da vem, koliko časa bom varčeval. Na tretjem mestu pa je vprašanje o tem, kakšen je moj želodec oziroma koliko tveganja lahko prenesem. V finančni terminologiji tveganje pomeni, koliko nam sredstva lahko upadejo. Bolj ko nam lahko sredstva upadejo, več tveganja si lahko privoščimo. Na finančnih trgih vidimo, da imamo toliko donosa, kolikor je tveganja. Tveganje in donos sta med seboj zelo povezana. Če denar potrebujemo čez 20 let, bi si lahko privoščili več tveganja. Če kupujemo hišo čez eno leto, potem delnice zelo verjetno ne pridejo v poštev. Če imamo dobro plačo, si lahko privoščimo več tveganja. Če komaj preživimo skozi mesec, si tveganja ne bomo mogli privoščiti. Premisliti moramo o teh povezavah in tukaj imajo svojo vlogo finančni svetovalci.

Študijski program na Gea College je idealen za tiste, ki si želijo biti zdravniki za finance. Na drugi strani pa bi se morali ljudje, ki se lotijo varčevanja, zavedati, da je to kakor zdravje. Če hočemo ostati zdravi, je dovolj, da živimo zdravo. Če se ne čutimo dovolj kompetentne za to, da bi si sami odgovorili na kompleksna finančna vprašanja, je bolje, da si poiščemo nekoga, ki mu lahko zaupamo in ga poslušamo, da nam pravilno začrta pot varčevanja. Šele po tem, ko naredimo kompletni celostni pregled svojih želja in zmožnosti, se začnemo odločati, ali so za nas primerne delnice, depoziti obveznice, morda izvedeni finančni inštrumenti, morda plemenite kovine ali forex. Šele potem začnemo razmišljati o vprašanjih "kaj, kako, zakaj," potem pa o tem, za kateri sklad ali za druge oblike naložb se bomo odločili.

Človekova narava je takšna, da bi rad, da se naložba čim bolj poveča. Načeloma se ljudje odločajo na podlagi preteklih donosov. Kako človeka prepričati, da pretekli donosi nimajo nič s prihodnostjo? To je zelo težko, praktično nemogoče. Če se lotimo investiranja od spodaj navzgor, po prej opisanem postopku, najprej sploh ugotovimo, kaj potrebujemo, in ne, kateri produkti so v akciji. Potem ti donosi na nas ne vplivajo toliko. Kupimo tisto, kar potrebujemo, sploh ne gledamo, kakšni so bili pretekli donosi.

Če bi posameznik rad živel od svojega premoženja in ohranjal nominalno glavnico, je zanj normalno, da bo imel večino svojih prihrankov v obvezniških skladih, ker obveznice nudijo stabilno kuponsko donosnost. Na podlagi kuponske donosnosti se glavnica lahko ohranja, kupone pa uporabljamo za tekočo potrošnjo. Ampak če so takšne posameznikove potrebe, mu sploh ni treba razmišljati o delnicah, čeprav so morda lahko najbolj vroča roba na trgu, obveznice pa najmanj vroča. Denarja ima dovolj, lahko živi od kupona. Zakaj tvegati? S pametnim pristopom finančnega svetovanja se lahko številnim tipičnim napakam izognemo.

Govorili ste o tveganjih in o plačah. Koliko pa celotno posameznikovo premoženje vpliva na to, koliko si lahko privoščimo? Kako obravnavate celotno sliko premoženja? Pogledam celotno premoženje posameznika, s tem, da bi hišo, v kateri živi, odstranil iz stanja celotnega premoženja. Po definiciji sicer lahko razpolaga s tem, ampak tam živi. Vedno je treba svetovati na podlagi celotnega premoženja. V Sloveniji se po definiciji najpogosteje plača povezuje z varčevanjem, na nepremičnine in zlato niti ne gledamo kot na premoženje. Večje kot je premoženje in manjše kot so potrebe za tekoče trošenje, več tveganja si posameznik lahko privošči. Hipotetično rečeno, če imamo pet milijonov premoženja in tekočega trošenja za milijon, saj imamo jahte, drage hobije …, si še zmeraj ne moremo privoščiti prevelikega tveganja. Po drugi strani pa, če je portfelj pet milijonov, našega trošenja pa je za 25 tisoč, si lahko privoščimo dosti bolj tvegan portfelj. Poznati moramo tekoče trošenje in višino premoženja. Razmerje med enim in drugim nam pove, kakšno tveganje si lahko privoščimo.

Približno 68 odstotkov neto plača znaša povprečna pokojnina. Kolikšen delež neto plače naj za pokojnino nameni 40 let stara oseba? Koliko bi moral varčevati, da bi ohranil enako višino pokojnine? Že v bruto znesku človek veliko denarja namenja za pokojnino. Odvisno od njegovih potreb. Tega ne morem povedati na pamet, velja pa, da je povsem primeren znesek okoli pet odstotkov neto plače in bolj tvegane naložbe.

Kakšna je v Sloveniji potreba po finančnih svetovalcih? Velika, ker imamo premalo zdravnikov za finance in visoko stopnjo finančne nepismenosti Slovencev. Pa tudi za mnoge svetovalce bi bilo nujno biblijsko "očiščenje templja", saj se svetuje bolj po načelu "več zame, manj zate" oziroma "prodajam samo, kar je v akciji in po liniji najmanjšega odpora".