Torek, 14. 3. 2017, 10.43
7 let, 1 mesec
Kako bodo lahko razlaščenci tožili Banko Slovenije ali državo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,70
3
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman danes predstavlja predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Ustavno sodišče je konec oktobra lani v postopku presoje (ne)ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic domačih bank razsodilo, da so bili podrejenci v odnosu do Banke Slovenije pri vprašanju sodnega varstva v izrazito šibkejšem položaju. Ugotovili so tudi, da niso imeli dostopa do informacij in podatkov o cenitvah premoženja bank, na podlagi katerih je Banka Slovenije v svojih odločbah zahtevala razlastitev imetnikov podrejenih obveznic.
Precej omejitev za vlagatelje tožb
Po tem zakonu bodo lahko tožili le tisti:
- ki so bili na dan izrednega ukrepa imetniki najmanj desetih odstotkov delnic banke, in
- lastniki obveznic banke v višini nad sto tisoč evrov.
Rok za vložitev tožbe je kratek, in sicer le šest mesecev po uveljavitvi zakona.
Mogoče bodo tudi kolektivne tožbe, vendar bo moral pooblaščenec tožnikov doseči enega od prej omenjenih pogojev.
Imetniki izbrisanih podrejenih obveznic bodo sicer morali na okrožnem sodišču v Ljubljani dokazati, da so bili zaradi izbrisa na slabšem, kot če bi banka končala v postopku likvidacije ali stečaju. Zakon predvideva senat treh sodnikov, sodišču pa omogoča imenovanje tri do petčlanskega odbora izvedencev.
Kdo bo plačal odškodnino?
Predlog zakona določa, da odškodnino izplača Banka Slovenije ali država. Kdo jo bo dejansko izplačal, je odvisno od vprašanja, kdo je kriv za nastalo škodo.
Odškodnina se bo določila kot seštevek nadomestila za izbrisano podrejeno obveznico ter ustrezne obresti. Končni izračun odškodnine za posameznika bosta opravili država oziroma Banka Slovenije.
Razlaščenci so do zdaj večkrat opozarjali, da sta država in Banka Slovenije skrivali ključne informacije iz dokumentov, ki so bili podlaga za sanacijo bank. Vsaka banka bo morala zato objaviti:
- odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep (te so že zdaj javne),
- oceno vrednosti sredstev banke,
- kompleksno oceno, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za dokapitalizacijo bank,
- dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in tistimi, ki so vrednotili premoženje.
Sodba bo veljala za vse, tudi za tiste, ki niso vložili tožbe.
Kdaj bodo torej lahko izbrisani imetniki obveznic in delnic pridobili podatke, ki so po oceni Banke Slovenije zaupni in poslovna skrivnost? Šele, ko bodo posebej v sodnem postopku zaprosili za te dokumente. O tem, ali so nujni za odločanje v odškodninskem postopku, pa bo posebej odločalo sodišče.
Preberite še:
Preberite vse o reševanju bank, ki je obremenilo generacije Slovencev
Kdo je kriv za napake pri projektu desetletja? Nihče in vsi.
Kaj so odločili ustavni sodniki
Ustavni sodniki so torej odločili, da bodo morali nekdanji imetniki obveznic škodo in morebitno kršenje človekovih pravic ob izbrisu dokazovati na sodišču. To bo mogoče šele, ko bo država sprejela ustrezen zakon, za kar ji je ustavno sodišče dalo pol leta časa. Rok se izteče konec aprila. Precej prahu je med razlaščenci dvignila informacija, da je pri pisanju zakona sodelovala Banka Slovenije na čelu z guvernerjem Boštjanom Jazbecem.
Več o tem:
Guverner Jazbec piše zakon o tem, kako ga tožiti
Skupaj so banke, zavarovalnice, hranilnice, upravljavci skladov ter druge finančne družbe in institucije z izbrisom izgubili za približno 85 milijonov evrov premoženja, če upoštevamo zgolj nominalno vrednost glavnice obveznic. To je enako približno 14 odstotkom vrednosti celotnega, 600-milijonskega izbrisa.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman bo predstavila zakonsko osnovo za tožbe proti Banki Slovenije.
Samo pokojninske družbe in zavarovalnice so leta 2013 opravile za skupaj 73 milijonov evrov odpisov in popravkov vrednosti za lastniške in dolžniške vrednostne papirje NLB, Nove KBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Večina izbrisanih obveznic bi zapadla med letoma 2017 in 2019.
Več teh finančnih institucij je tako proti petim bankam že začelo vlagati tožbe, in sicer proti:
- NLB,
- Novi KBM,
- Abanki in
- Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot pravni naslednici Probanke in Factor banke v likvidaciji.
Banke smo prosili za podatke o višini dozdajšnjih tožbenih zahtevkov.
Ko je ustavno sodišče konec oktobra objavilo dolgo pričakovano sodbo o (ne)ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic domačih bank, je več tisoč razlaščenih imetnikov pričakovalo, da bodo izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med njihovo sanacijo in zakaj so ostali brez premoženja.
Preberite več:
Proces desetletja – nočna mora za sodnike in prihodnje vlade
Kaj so ključni poudarki sodbe ustavnega sodišča
- Zakon o bančništvu ni deloval za nazaj in ne posega v pravico do zasebne lastnine. Velika večina izpodbijanih členov je po oceni ustavnega sodišča skladna z ustavo. Med njimi tudi ukrep izbrisa, kadar se z njim želi preprečiti stečaj banke ali rešiti finančni sistem.
- Ustavno sodišče je presodilo, da v skladu z ustavo ni tisti del zakona o bančništvu, ki govori o pravnem varstvu. To je bilo neustrezno in v škodo podrejencev, ki niso imeli pravice, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali dokončno odločbo Banke Slovenije. Državnemu zboru je naročilo, da mora v šestih mesecih pripraviti ukrepe, ki bodo podrejencem omogočili vložitev odškodninskih tožb.
- Po oceni ustavnih sodnikov so bili podrejenci v razmerju do Banke Slovenije pri vprašanju sodnega varstva v izrazito šibkejšem položaju, saj niso imeli dostopa do informacij in podatkov o cenitvah premoženja bank. V postopku ni bilo posebnih ali prilagojenih pravil, ki bi to informacijsko temo odtehtala, prav tako ne hitrih in ekonomičnih mehanizmov kolektivnega sodnega varstva. Do odprave protiustavnosti se tako obstoječe sodne pravde prekinejo.
3