Kaj se dogaja z Žitom pol leta po tem, ko so ga prevzeli Hrvati

Ko je hrvaška Podravka, njen največji lastnik je Republika Hrvaška, aprila lani od državnih lastnikov in skupine KD odkupila dobro polovico delnic pekarske družbe Žito, so sindikati opozarjali, da v pogodbi o prodaji ni bilo zavez o ohranitvi delovnih mest. Vsaj za zdaj so bile njihove bojazni o množičnih odpuščanjih odveč.

Žito bo ohranilo ime Žito bo tudi pod novim hrvaškim lastnikom ohranilo svoje ime in tudi pomembno vlogo v skupini Podravke. Nadzorni svet Žita, ki ga že obvladujejo predstavniki Podravke, je namreč na zadnji seji ta teden odločil, da bo pod okrilje Žita prešlo Podravkino slovensko podjetje, prek katerega je hrvaška družba v Sloveniji skrbela za distribucijo blaga in prodajo. To podjetje bo postalo ena od Žitovih hčerinskih družb.

Koliko bo odpuščenih S tem se bodo povečali tudi prihodki te prehrambne skupine – s 115 na 140 milijonov evrov. V reorganizaciji naj bi brez dela ostalo okrog trideset ljudi, kar je manj od prvotnih ugibanj. Primerjava delovnih procesov obeh prodajnih služb bo odgovorila tudi na vprašanje, ali bo med odpuščenimi več Žitovih ali Podravkinih kadrov iz prodaje. V Žitu je sicer zaposlenih skoraj 1.150 ljudi.

Kaj ostaja v Sloveniji

V Žitu podrobnosti o načrtih ne želijo razkrivati. Tako naj bi bilo šele v prihodnjih mesecih uradno znano, nad katerimi programi bodo nadzor obdržali v Ljubljani, o katerih bodo odločali v Zagrebu in kako se bo v prihodnjih letih delil denar za investicije.

Po naših informacijah naj bi v Žitu obdržali kompetenčni center za pekarstvo, mlinarstvo in konditorstvo. To pomeni, da bodo lahko v Ljubljani še naprej sprejemali odločitve o razvoju izdelkov in investicijah v teh programih.

Novi lastnik Žita naj bi v kratkem potrdil tudi naložbo v novi pekarski proizvodni obrat v okolici Ljubljane. V to je Žito več let neuspešno skušalo prepričati svoje nekdanje lastnike.

Kot pravijo naši viri, bo Žito v regiji opravljalo tudi prevzeme v pekarski dejavnosti. Na radarju Žita se je med drugim znašla hrvaška pekarska družba Mlinar, a so zamisel o njenem prevzemu za zdaj opustili.

Hrvati bodo odločali o rižu, čajih in začimbah

Pekarski programi znotraj Podravke niso imeli posebne veljave. V tej hrvaški družbi so dejavnost pekarstva pred dvema letoma celo opustili.

Odločitve, v kateri proizvodni obrat in izdelke bo Žito vlagalo, se bodo pri ostalih programih (riž, čaji, začimbe), pri katerih je Podravka izrazito močna, sprejemale v Koprivnici. Prav tako, kakšne bodo strategije prodaje.

Ali se bo kakšen program zmanjšal ali celo preselil na Hrvaško, še ni jasno. Največjo težavo bi lahko v Žitu imeli z začimbami, kjer je Podravka s svojim izvoznim hitom Vegeta močnejša od Žitove blagovne znamke Maestro, in pri rižu, ki ga v Žitu poznamo pod blagovno znamko Zlato polje. Od tega bo v prihodnjih mesecih odvisno tudi, ali in kje se bo morebiti zmanjševalo število zaposlenih.

Podravka za zdaj po drugi poti kot lastnik Droge Kolinske

Po naših informacijah bo vodstvo Žita v torek skupaj s predstavniki Podravke s spremembami in njihovim vplivom na zaposlene seznanilo tudi sindikate. Med njimi je bilo v zadnjih mesecih čutiti precejšnjo živčnost, saj se je neuradno omenjala tudi možnost, da bo Žito zaprlo svoj profitni center Gradišče.

Poslovni model Podravke in njeni načrti z Žitom gredo za zdaj očitno v drugo smer, kot jo je po nakupu Droge Kolinske leta 2010 ubrala hrvaška Atlantic Grupa. Že nekaj mesecev po prevzemu se je Droga Kolinska morala odpovedati svoji največji naložbi – srbski družbi Grand Prom. Ta je prešla pod neposredno okrilje Atlantic Grupe, kar je bilo verjetno neposredno povezano s poplačilom bank, ki so financirale 380 milijonov evrov vreden prevzem.

Tudi distribucijsko dejavnost Droge Kolinske je prevzela zagrebška trgovska družba Atlantic Trade. To je pomenilo, da je od takrat najpomembnejše slovenske prehrambne skupine v Sloveniji ostala le še proizvodnja. V Atlantic Grupe Slovenije tudi niso izbrali za prostor, kjer bo stal nov proizvodni obrat za energetske ploščice Multipower. Ta je pozneje zrasel v Novi Gradiški.

Žito najbolj zaslužno za dobiček Podravke Prevzem Žita je sicer zelo pozitivno vplival na bilance in poslovne rezultate Podravke. Ta je na ravni skupine lani ustvarila skoraj 53 milijonov evrov dobička, kar je štirikrat več kot leto prej. Med najpomembnejšimi razlogi za rast dobička v Podravki navajajo prav vpliv nakupa Žita, ki bo po napovedih do leta 2019 k denarnemu toku iz poslovanja letno prinesel okrog pet milijonov evrov.

Prav divizija prehrane je lani največ prispevala k rekordnemu rezultatu Podravke. Z njo so v Koprivnici ustvarili 384 milijonov evrov prihodkov, kar je skoraj dvanajst odstotkov več kot v letu 2014. S tem je nadoknadila tudi padec prodaje farmacevtske divizije, po kateri so udarila tudi valutna tveganja, povezana z rubljem.

Ključni lastnik Podravke je hrvaška država, ki obvladuje kontrolni delež delnic z glasovalnimi pravicami. Pred letom dni pa je sodelovala tudi pri dokapitalizaciji družbe, s katero je ta dobila sredstva za prevzem Žita.