Ponedeljek,
7. 11. 2016,
4.11

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,13

Natisni članek

Natisni članek

Mlinotest David Nabergoj Borut Kuharič NLB SDH Matjaž Titan Vipa Holding Ajdovščina Tadej Beočanin prevzemi

Ponedeljek, 7. 11. 2016, 4.11

7 let, 2 meseca

Kaj je novi nadzornik NLB počel v sporni privatizacijski zgodbi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,13
Mlinotest | Foto STA

Foto: STA

Je lahko licenca za novoimenovanega nadzornika NLB Matjaža Titana pod vprašajem zaradi njegovega sodelovanja v vojni za lastništvo Mlinotesta? "Bil sem le pravni zastopnik Boruta Kuhariča. Sprejemal nisem nobenih odločitev," odgovarja Titan. Raziskali smo, kako se je končala vojna za ajdovskega proizvajalca testenin in zakaj bi bila v zgodbi lahko sporna vloga Občine Ajdovščina. 

Slovenski državni holding (SDH) je v začetku avgusta na skupščini imenoval štiri nove člane nadzornega sveta NLB. Eden od njih, Matjaž Titan, je prav v tistem obdobju sodeloval v vojni za lastništvo Mlinotesta. 

V boju z Davidom Nabergojem in drugimi vodilnimi menedžerji proizvajalca testenin iz Ajdovščine je pomagal Borutu Kuhariču. Gre za nekdanjega prvega moža Vipe Holdinga, ki je pred leti obvladoval pomemben del severnoprimorskega gospodarstva, med drugim Mlinotest.

Že med vojno, ki je trajala več kot leto dni, septembra pa se je končala s poravnavo med Nabergojevim in Kuharičevim taborom, sta se oba dogovorila tudi o razdelitvi premoženja Vipe Holdinga. Tudi pri tej je imel pomembno vlogo Titan, ki je za Kuhariča opravil nakup za skoraj dva milijona evrov delnic državnih elektrodistribucijskih podjetij. 

Prav ta posel, financiran z denarjem neznanega izvora, ki je v Slovenijo prišel iz podjetja nabiralnika iz Švice, naj bi bil glavni razlog za dvom o Titanovi primernosti za nadzornika NLB. Več o tem poslu in Titanovi vlogi pišemo v okvirju. 

Titan: Delam za stranke in ne odločam o ničemer

"Kot pravnik delam za različne stranke, o poslih pa ne odločam.Tudi v tem primeru je moje podjetje Licet sodelovalo v pravnih poslih, ki so bili z drugimi udeleženci začrtani in uokvirjeni že pred mojo vključitvijo," odgovarja Titan, sicer tudi nadzornik Kuharičevega podjetja, ki ima v lasti hotel v središču Ljubljane.

NLB je v začetku avgusta dobila štiri nove člane nadzornega sveta, med njimi tudi Matjaža Titana. | Foto: Matej Leskovšek NLB je v začetku avgusta dobila štiri nove člane nadzornega sveta, med njimi tudi Matjaža Titana. Foto: Matej Leskovšek  Poudarja, da Kuharič, eden od veteranov slovenske privatizacije, ki jo je spremljala vrsta spornih ravnanj, ni imel nobene vloge pri njegovem imenovanju: "Poznam ga dalj časa, z njim pa poslujem razmeroma kratek čas. Zanj delam pod tržnimi pogoji. Nisem pa njegov edini pravni zastopnik." 

Kaj pravijo na Banki Slovenije in v NLB

Na Banki Slovenije pojasnjujejo, da "postopek presoje nadzornikov NLB še traja". "Pri presoji primernosti se preverjajo vse dostopne informacije. O izdaji licence odloči Evropska centralna banka (ECB)," so nam sporočili iz osrednje banke. 

"Žal izkušnje kažejo, da gre za razmeroma dolgotrajen postopek. Pri imenovanju dveh dodatnih članov nadzornega sveta na skupščini v začetku februarja letos je trajal šest mesecev, pri čemer evropski regulator ni imel nikakršnih dodatnih vprašanj," dodajajo na NLB.

Na zaslišanje pri Banki Slovenije še čaka. Prepričan je, da informacije o njegovih domnevno spornih poslih na površje naplavljajo spori za obvladovanje Mlinotesta, na katere je sam opozarjal. 

Postopek presoje nadzornikov NLB še traja. Titan še čaka na zaslišanje pri Banki Slovenije. | Foto: Bojan Puhek Postopek presoje nadzornikov NLB še traja. Titan še čaka na zaslišanje pri Banki Slovenije. Foto: Bojan Puhek

Pakt za lastninjenje Mlinotesta

Začetek zgodbe sega v zadnje mesece leta 2013. Podjetje Vipa Holding, tedaj največji delničar Mlinotesta, je bilo že dalj časa pred bankrotom. S tem je grozilo tudi odprtje lastništva ajdovskega proizvajalca testenin, ki bi ga lahko banke po zasegu delnic prodale novemu lastniku. Recimo Žitu, največjemu Mlinotestovemu tekmecu.

Kuharičev krog je Vipo Holding pred stečajem branil z različnimi manevri. Še isto leto je šla družba v likvidacijo.

Sledila je akcija "reševanja" Mlinotesta. Njegov dolgoletni predsednik uprave Nabergoj se je s Kuharičem dogovoril o skupnem naskoku na družbo. Vrednost operacije je znašala štiri milijone evrov.

Razkol med Nabergojem in Kuharičem

Sprva so bile vloge jasno razdeljene. Kuharič bi moral vodilnim menedžerjem sofinancirati del prevzema, v zameno pa bi postal tretjinski lastnik najpomembnejšega podjetja v Vipavski dolini. Večinski delež bi obvladovala Nabergojeva ekipa. 

V sporu za Mlinotest so na stran dolgoletnega predsednika uprave Davida Nabergoja stopili tudi občina Ajdovščina in nekateri ključni ljudje.  | Foto: STA , V sporu za Mlinotest so na stran dolgoletnega predsednika uprave Davida Nabergoja stopili tudi občina Ajdovščina in nekateri ključni ljudje. Foto: STA ,

A med Nabergojem in Kuharičem je kmalu počilo. V zgodbo je na strani ekipe, zbrane okrog Nabergoja, formalno vstopila Občina Ajdovščina. Nato so na Nabergojevo stran prestopili še nekateri ključni ljudje, zadolženi za "operacijo Mlinotest", med drugim Matija Majcenovič, zdaj član uprave Mlinotesta. Za Kuhariča v njej ni bilo več prostora. 

Kaj je Titan delal za Kuhariča

Tu je v zgodbo vstopil Titan, nekdanji uslužbenec Klirinško-depotne družbe (KDD), ki zdaj kot pravni svetovalec deluje v lastnem podjetju Licet. Na pomoč ga je poklical Kuharič. Titan je zanj na bojišču v Mlinotestu opravljal naslednje naloge:

  • V imenu enega od malih delničarjev je na skupščinah poskušal blokirati sklepe, ki so jih kot delničarji izglasovali vodilni menedžerji Mlinotesta. Med drugim tudi razrešitev Kuhariča iz nadzornega sveta.
     
  • Vlagal je predloge za začasne odredbe glede izplačevanja dividend in izpodbojne tožbe.
     
  • Zastopal je Kuhariča pri sporu zaradi posojila, ki ga je njegova švicarska družba Lechli AG odobrila podjetju Mlino v lasti menedžerjev Mlinotesta za prevzem ajdovskega proizvajalca testenin. Šlo je za 700 tisoč evrov, ki bi jih morala Nabergojeva ekipa po prvotnem dogovoru vrniti v 12 letih, a je Kuharič zahteval predčasno poplačilo posojila.

"Šlo je izključno za posle pravnega zastopanja, za katere sem prejel mandat," poudarja Titan.

Mlinotest | Foto: STA , Foto: STA ,

Partnerstvo menedžerjev in občine

Pri vsej operaciji prevzema Mlinotesta je sicer najbolj nenavadna vloga Občine Ajdovščina.

Marca lani je s podjetjem Mlino najprej podpisala konzorcijsko pogodbo, s katero se je obvezala, da bo v lastninjenje Mlinotesta vložila 930 tisoč evrov. To sta občina in Mlino maja lani razveljavila, a sta takoj zatem sklenila delničarski sporazum o usklajenem delovanju v Mlinotestu.

Ko je Vipa Holding isti mesec prodala prvih 30 odstotkov delnic Mlinotestu, je podjetje Mlino kupilo 23,2 odstotka delnic, občina pa dobrih šest odstotkov. Oba sta za delnico plačala dobre štiri evre.

Občina kot sponzor menedžerskega prevzema?

"V partnerstvu s podjetjem Mlino smo imeli popolnoma enakopraven položaj," je za Siol.net zatrdil župan Ajdovščine Tadej Beočanin, ki prihaja iz vrst Socialnih demokratov (SD). 

Toda to očitno ni res:

  1. Menedžerji so dodatne deleže v Mlinotestu kupovali po ceni, precej nižji od tiste, ki jo je za svoje delnice plačala občina. 

    Dobro leto dni pozneje sta tako podjetje Mlino in občina objavila prevzemno ponudbo za Mlinotest. Vse dodatne delnice Mlinotesta je odkupil Mlino. Cena: 1,1 evra na delnico, kar je bilo štirikrat manj od cene, ki sta jo za svoje delnice plačala občina in Mlino leto pred tem.
     
  2. Občina kljub precej nižji ceni, objavljeni ob prevzemu, ni kupovala novih delnic. Ostala je lastnica šestih odstotkov Mlinotesta, s katerimi ne more ne ustaviti statutarnih sprememb ne preprečiti morebitne nadaljnje preprodaje družbe.

    Zakaj torej občina, če je že vstopala v Mlinotest, deleža v njem med prevzemom ni povečevala, s čimer bi krepila svoj vpliv v družbi? "To za uresničevanje javnega interesa ni bilo potrebno," pojasnjuje Beočanin. Na vprašanje, kako je mogoče javni interes uresničevati zgolj s šestimi odstotki delnic, je odgovoril, da "jim to omogočajo določila delničarskega sporazuma". 

    Njegova vsebina je tajna, ker da so, tako pravi Beočanin, to zahtevali v podjetju Mlino. O sporazumu so svetniki razpravljali konec aprila, a na zaprti seji. 
     
  3. Tudi v nadzornem svetu Mlinotesta občina nima svojega predstavnika. Na zadnji skupščini je bil vanj izvoljen le Ivan Vodopivec, ki ga je predlagalo podjetje Mlino, ne pa tudi Mitja Premrl, ta je bil, kot kažejo gradiva občinskega sveta, kandidat Občine Ajdovščina. Beočanin zatrjuje, da je šlo pri obeh imenih za skupni predlog, ki so ga na občini uskladili s podjetjem Mlino, a da na skupščini ni bil v celoti izglasovan.

    Namige, da je nadzorniški položaj nagrada za Vodopivčevo podporo v obdobju predvolilne kampanje, je Beočanin na eni od seji občinskega sveta zavrnil. O kandidatih za nadzornike Mlinotesta ni odločal občinski svet. Zakaj ne? "Ker gre za strokovno, nikakor ne politično funkcijo," je svetnikom na eni od sej pojasnil župan.
     
  4. Vtis, da je občina menedžerjem Mlinotesta v resnici pomagala sponzorirati prevzem Mlina, krepi še en podatek.

    Dokumenti, ki smo jih pridobili, namreč razkrivajo, da je občina pred časom vpisala kar štiri milijone evrov vredno zastavno pravico na vsem premoženju Mlina. Gre za znesek, ki presega 22 odstotkov vseh predvidenih skupnih prihodkov občine v letošnjem letu (18 milijonov evrov). Za primerjavo: za izvedbo vseh naložb se lahko občina Ajdovščina zadolži za največ 4,5 milijona evrov.

    "Občina družbi Mlino ni nikoli posodila denarja. Zastavna pravica v tej višini je bila vpisana z namenom, da se zavaruje vse potencialne terjatve do občine, ki bi nastale v zvezi s prevzemno ponudbo. S tem smo se zavarovali," odgovarja Beočanin. 

    Kot smo neuradno izvedeli, je občina zastavno pravico vpisala, če Mlino med prevzemom finančno ne bi zmogel kupovati delnic, zato bi morala kot partner iz konzorcija te pridobivati občina. Pri tem iz javno dostopnih gradiv, ki jih je obravnaval občinski svet, ni razvidno, da bi svetniki privolili v tolikšno potencialno finančno izpostavljenost občine v operaciji Mlinotest. 

    "Vse je bilo v skladu z delničarskim sporazumom," poudarja Beočanin.

Dokaz, da bi bila lahko občina Ajdovščina, ki jo vodi župan Tadej Beočanin, v operaciji Mlinotest oškodovana, se skriva v vzporednem prevzemu Vipe Holdinga, ki je največji, 48-odstotni delničar Mlinotesta. | Foto: STA , Dokaz, da bi bila lahko občina Ajdovščina, ki jo vodi župan Tadej Beočanin, v operaciji Mlinotest oškodovana, se skriva v vzporednem prevzemu Vipe Holdinga, ki je največji, 48-odstotni delničar Mlinotesta. Foto: STA ,

Dokaz oškodovanja občine? 

Dokaz, da bi bila lahko občina Ajdovščina v operaciji Mlinotest oškodovana, se skriva v vzporednem prevzemu Vipe Holdinga, ki je največji, 48-odstotni delničar Mlinotesta. Iz rok njegove bankrotirane lastnice so jo prevzeli menedžerji Mlinotesta, združeni v podjetju Mlino.

Za 80 odstotkov Vipe Holdinga so plačali okoli 300.000 evrov, dodatno pa so od njegovih upnikov s 50-odstotnim diskontom odkupili 7-milijonsko obveznost. S tem so prišli do premoženja, ki je vredno nekajkrat več. Vipa Holding ima namreč po dostopnih podatkih za kar 7,5 milijona evrov delnic Mlinotesta, ob tem pa še za milijon evrov drugega premoženja.

Mlino je torej za Vipo Holding in z njim delnice Mlinotesta odštel bistveno manj kot občina Ajdovščina.

Ali lahko občina kupuje delnice proizvajalca testenin

Na računskem sodišču so že konec lanskega leta izdali načelno mnenje glede pridobivanja kapitalskih naložb države in občin. 

V njem so zapisali, da je treba opredelitev občinskega interesa za kupovanje naložb povezati z opravljanjem javnih služb in dejavnosti v javnem interesu. Pri tem ni dovolj zgolj ugotoviti, ali je dejavnost, ki jo izvaja gospodarska družba, predmet javnega interesa, temveč je treba ugotoviti tudi, ali je to tudi pridobitev same kapitalske naložbe.

V občini Ajdovščini so javni interes za nakup opredelili z ohranjanjem zaposlenosti v regiji in ga utemeljili tudi s študijo.

A hkrati je nesporno, da Mlinotest ni energetsko, komunalno, vodnogospodarsko ali druge vrste infrastrukturno podjetje, pri katerem bi zakonodaja dopuščala javni interes za kupovanje delnic. Po tej argumentaciji občine Ajdovščina bi tako lahko recimo Mestna občina Ljubljana kupila nekaj odstotkov delnic Mercatorja, enega večjih zaposlovalcev v glavnem mestu, Mestna občina Maribor delež v Pošti Slovenije, Mestna občina Celje pa v Cinkarni.

Kaj si Kuharič v elektropodjetjih obeta od države?

Ko je šla Vipa Holding v likvidacijo, je začela prodajati premoženje – delnice v različnih slovenskih družbah. 

Med njimi so bili tudi deleži v treh elektrodistribucijskih podjetjih, ki so v 80-odstotni lasti države. Preostalih dvajset odstotkov delnic je razpršenih med male delničarje, med katerimi so tudi podjetja v lasti Igorja Laha, Matjaža Gantarja in drugih privatizacijskih mogotcev. 

Ti si že več let na različne načine prizadevajo, da bi jim delnice v družbah, v katerih nimajo nobenega upravljavskega vpliva, odkupila država. Ta jih zdaj namerava odkupiti, saj se je k temu zavezala v strategiji upravljanja kapitalskih naložb. Nekateri so v tem že prepoznali priložnost za dober zaslužek.

Eden od teh je Borut Kuharič. Že konec avgusta lani je za skoraj dva milijona evrov od Vipe Holdinga odkupil večje pakete delnic Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorska. 

Kuharič se je zelo potrudil pri prikrivanju svojega lastništva teh delnic. Te so uradno končale v lasti imetnika fiduciarnega računa, odprtega pri zagrebški Addiko banki (nekdanjemu Hypu). Denar za nakup je prišel iz Švice – iz tamkajšnjega podjetja Lechli AG, ustanovljenega s 100 tisoč švicarskimi franki kapitala, ki je kmalu zatem končalo v likvidaciji. Po naših podatkih je njegov lastnik Kuharič.

Posel je operativno izpeljal Matjaž Titan. Pri tem je zanikal, da ga je Kuharič najel zato, da bi mu pomagal prikrivati lastništvo delnic. Na vprašanje, ali posluje s podjetji iz Švice, je odgovoril, da "poslovanje njegovega podjetja Licet ni povezano izključno s slovenskim trgom, česar ne vidi kot slabost". "Poslovnih partnerjev ne bi javno razkrival, sem pa največje razkril pristojnim institucijam," dodaja.

Zakaj je Kuharič kupil te delnice? "Ne bi mogel soditi o ekonomskih razlogih za to. V posel sem se vključil šele v fazi razreševanja razmerij med udeleženci," pojasnjuje Titan. Ali je šlo za posel brez denarnega toka, ni želel komentirati: "To je vprašanje za vodilne udeležence posla. Zagotovim lahko, da moje podjetje ni ne zagotavljalo ne prejemalo likvidnosti." Sumi o morebitnem pranju denarja se mu "nikakor niso porajali", saj meni, da so "posel začrtale in uokvirile ugledne oziroma regulirane institucije". 

Ga kot prihodnjega nadzornika NLB ne moti, da se lastništvo družb skriva za fiduciarji? "Glede fiduciarnega imetništva in s tem povezanega vprašanja preglednosti, ki je v Sloveniji velikokrat težava, osebno menim, da obveznost obveščanja, ki bremeni končnega upravičenca, že obstaja za primere, ki jih zakonodajalec šteje kot pomembne. Če je krog teh treba razširiti, ima možnost to storiti. V vsakem primeru pa morajo biti izpolnjene davčne obveznosti," odgovarja Matjaž Titan.