Torek,
30. 5. 2017,
13.40

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,10

1

Natisni članek

Natisni članek

menedžer priseljevanje birokracija tuje naložbe

Torek, 30. 5. 2017, 13.40

7 let, 1 mesec

Kaj bi podjetja v tuji lasti spremenila v Sloveniji

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,10

1

Tuja podjetja v Sloveniji | Foto STA

Foto: STA

Previsok davek na dohodek fizičnih oseb, nepredvidljivost poslovnega okolja ter predolgi in prezapleteni birokratski postopki so glavne ovire za večja vlaganja tujih podjetij v Slovenijo, so poudarili predstavniki podjetij v tuji lasti.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), agencija Spirit in Forum tujih investitorjev v Sloveniji (SFIF) so predstavili predloge dodatnih ukrepov za spodbujanje naložb v Sloveniji:

  • nižja obdavčitev strokovnjakov kot nadaljevanje davčne reforme,
  • priprava in izvedba digitalne promocijske kampanje za privabljanje investitorjev na nacionalni in lokalni ravni,
  • spodbuditev občin k izdelavi investicijskih katalogov in izdelava nacionalnega kataloga investicijskih priložnosti,
  • močna okrepitev izobraževanja za tehniške in razvojno pomembne poklice – poklice, ki bodo pomembni v prihodnosti in jih bodo še posebej potrebovala podjetja, ki vlagajo v Slovenijo,
  • imigracijska politika mora temeljiti na dotoku znanja in razvojnih kadrov. Privabiti pa je treba tudi tiste, ki imajo veščine, potrebne v deficitarnih poklicih, in tiste, ki prinašajo visoko dodano vrednost,
  • razvojna politika s ciljem novih investicij,
  • oživitev degradiranih poslovnih in industrijskih con,
  • nagrajevanje investitorjev, ki vlagajo oziroma vračajo lokalnemu okolju.

Za ustvarjanje velike dodane vrednosti potrebujemo dobre kadre

Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek je uvodoma poudaril, da imajo tuja podjetja v Sloveniji 12,1 odstotka višje plače in so precej bolj produktivna kot domača. Mnoga tudi načrtujejo širitev dejavnosti v Sloveniji.

Ker je Slovenija zelo socialna, ne bo nikoli poceni poslovno okolje, je ob predstavitvi predlogov za spodbujanje naložb dejal predsednik izvršilnega odbora SFIF Vojmir Urlep. Zato se moramo truditi za visoko dodano vrednost, kar pa zahteva znanje in kompetence. Znižati moramo davke, da bomo ljudi motivirali, da bodo svoje znanje uporabljali tu in ne kje druge, je prepričan Urlep.

Previsoka dohodnina

Davek na dohodek fizičnih oseb je po mojem mnenju v Sloveniji previsok. Če želimo ljudi obdržati v Sloveniji, je treba to težavo rešiti. Vprašati se moramo tudi, kako privabiti Slovence nazaj v Slovenijo, je poudaril Bahaaeldin Abdallah Mohamed Baioumy iz podjetja Iskraemeco.

Kmalu bo premalo visoko usposobljenih kadrov

Predstavniki podjetij v tuji lasti so izpostavili tudi imigracijsko politiko. Danes imamo sto tisoč brezposelnih, čez nekaj let bomo imeli sto tisoč delavcev premalo. Imigracijska politika mora biti prioriteta te vlade za naslednje desetletje, meni Saša Muminović iz podjetja AquafilSLO.

Če si v Sloveniji želimo več visoko usposobljenih kadrov, potrebujemo preprostejše imigracijske postopke, je prepričan podjetnik Mark Pleško. | Foto: STA , Če si v Sloveniji želimo več visoko usposobljenih kadrov, potrebujemo preprostejše imigracijske postopke, je prepričan podjetnik Mark Pleško. Foto: STA ,

Prezapleteni postopki

Mark Pleško si je na podlagi izkušenj v Cosylabu zaželel zlasti preprostejše vizumske postopke za tuje vlagatelje in visoko usposobljene delavce. "Več vlagateljev mi je reklo, da bi radi vlagali v Slovenijo, če bi imeli vizum, ki ni vezan na življenje v Sloveniji. Vlagatelji veliko potujejo, nimajo časa eno leto živeti v Sloveniji, da bi dobili vizum," je dejal Pleško iz Cosylaba.

Samo Hribar Milič je poudaril, da je težava tudi prevelika reguliranost. Uvajamo nove zakone, a starih ne razveljavljamo, je dejal Hribar Milič.

Sogovorniki so prepričani, da birokratski postopki v Sloveniji trajajo predolgo in so prezapleteni, medtem ko gre v sosednjih državah hitreje. Poskrbeti moramo, da bodo podjetja prihajala k nam in ne k sosedom, so poudarili. Pri tem je ključno predvidljivo poslovno okolje.

Ameriški veleposlanik Brent R. Hartley je izpostavil primer, ko si je potencialni vlagatelj v Slovenijo (naložba bi bila vredna pol milijarde dolarjev) premislil, ko je ugotovil, da bi bilo za podjetje dražje, da najboljše vodstvene kadre sveta pripelje in plačuje v Sloveniji kot v Londonu.