Kadrovanje v SDH: kaj je koaliciji zamolčala ministrica Vraničar-Ermanova

Ministrica Mateja Vraničar Erman iz dneva v dan spreminja tudi mnenje. Če je predlog za imenovanje Željka Puljića in Franca Žmavca še pred tednom dni zagovarjala še kot svojega, zdaj poskuša vroč krompir potisniti v roke koalicije. V vsakem primeru pa so vladnemu predlogu za imenovanje Puljića in Žmavca v nadzorni svet SDH očitno že šteti dnevi.

Direktor Iskratela Željko Puljić je navedbe o svoji neprimernosti za kandidata člana nadzornega sveta SDH označil kot "zlonamerne, s ciljem škodovati poslovnemu ugledu in mojemu dobremu imenu". Foto: Bor Slana

Proti Puljiću in Žmavcu tudi SMC

Po tem, ko so mu podporo včeraj odrekli celo poslanci Stranke modernega centra (SMC), bo morda vlada že danes odločala o njegovem umiku. Imenovanju Puljića in Žmavca nasprotujejo tudi Socialni demokrati (SD). V Demokratični stranki upokojencev (DeSUS) se bodo o podpori odločili, ko bodo od obeh kandidatov dobili dodatna pojasnila.

Že pred tem so glasovanje proti predlogu napovedali v največji opozicijski stranki SDS. Prek Twitterja in svojih medijev so napadli Puljića in spomnili na sporne posle v Telekomu Slovenije, ki so se sicer dogajali prav v obdobju prve vlade Janeza Janše.

Preberite več:

Dve državi: prva ga toži, druga bi mu zaupala nadzor nad državnim premoženjem

"Druge možnosti kot umik predloga ni. Vlada se je stisnila v kot," nam je včeraj dejal sogovornik iz vrha ene od koalicijskih strank.

Na ministrstvu za finance, kjer so pripravili predlog, so nam pojasnili, da gre za odločitev vlade. Če ga vlada ne bo umaknila, bo o predlogu prihodnji četrtek najprej razpravljala mandatno-volilna komisija državnega zbora. Nato še poslanci na seji, ki se bo začela 20. marca.  

Poslanska skupina SMC, ki jo vodi Simona Kuster Lipicer, predloga vlade ne podpira. Foto: STA ,

Izbrali kandidata, ki je bil po številu točk šele četrti

Medtem na dan prihajajo nove informacije o postopku izbire kandidatov za nove nadzornike SDH. Te mečejo nenavadno luč na ministrstvo za finance, ki je vodilo postopek in oblikovalo predlog, ki je razburil koalicijo.

Iz gradiva, ki ga je vlada posredovala državnemu zboru, je tako razvidno, da strokovna komisija ministrstva, ki je pregledala in ovrednotila prijave kandidatov, prispele na razpis, v ožji izbor ni uvrstila le dveh, ampak štiri kandidate. Razvrstila jih je po točkah, ki so jih pridobili po različnih kriterijih.

Pri tem so na ministrstvu priznali, da vladi niso predlagali dveh kandidatov z najvišjim številom točk, ampak imeni, ki sta se uvrstili na prvo in četrto mesto. Ali sta najmanj točk dobila Puljić, ki naj bi v nadzorni svet SDH prišel v kvoti DeSUS, ali Žmavc, za katerega naj bi po trditvah več virov iz vlade najbolj goreče lobiral Mitja Sojer - Mič, lastnik več frizerskih salonov ter član izvršnega odbora SMC in eden od glavnih kadrovikov stranke, ni znano.

Ministrica se zdaj izgovarja na koalicijo 

Zakaj na ministrstvu niso predlagali kandidatov, ki sta dobila največ točk? "Med štirimi kandidati, ki jih je komisija ocenila kot strokovno najprimernejše, ministrica za finance pa jih je predstavila koaliciji, je gospoda Žmavca in gospoda Puljića izbrala koalicija. Na tej podlagi je ministrica vladi predlagala dva kandidata," so včeraj za Siol.net odgovorili na ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman.

Toda v gradivu, ki ga je vlada poslala v državni zbor, piše drugače – torej, da je bilo ministrstvo za finance tisto, ki je po skrbni proučitvi predloga strokovne komisije odločilo, da vladi predlaga Puljića in Žmavca.

Enako so nam že 23. februarja zatrdili na ministrstvu, ko smo jih prosili za nekatere informacije, povezane s postopkom izbire nadzornikov. Pojasnili so nam, da je strokovna komisija predlog najbolje ocenjenih kandidatov predložila Vraničar-Ermanovi, ta pa je nato svoj predlog predstavila vladi. Tudi generalni sekretar SD Dejan Levanič nam je včeraj potrdil, da so ministri na mizo dobili le dve, ne štirih imen.

Kdo sta kandidata, ki sta izpadla iz igre

Katera dva kandidata sta se ob Puljiću in Žmavcu uvrstila v ožji izbor, uradno ni mogoče izvedeti. Po naših informacijah pa sta bila to Aleš Skok in Albin Hojnik.

Skok je najbolj znan kot član uprave Heliosa, zapustil jo je, ko se je v pogledih razšel s tedanjim prvim možem Urošem Slavincem. Med letoma 2012 in 2014 je vodil nadzorni svet Save, nato pa se je za nekaj časa preselil v ZDA, kjer se je na inštitutu Massachusetts Institute of Technology (MIT) izobraževal na področju menedžmenta. Trenutno je zaposlen v lastnem svetovalnem podjetju.

Postopka izbire včeraj ni želel komentirati, ker ne ve, kako so ga izvedli. "Komisiji sem predložil vse, kar je zahtevala," nam je pojasnil Skok.

Nijaz Hastor in Albin Hojnik iz skupnih časov v Preventu Globalu Foto: STA ,

Zgodovina Albina Hojnika: NLB in propadli Prevent Global

Precej bolj nenavadno je, da je komisija, v kateri sedijo nekdanji direktor svetovalne družbe McKinsey Peter Kraljič, direktorica poslovne šole IEDC Bled Danica Purg in Aleksander Nagode z ministrstva za finance, v ožji izbor uvrstila Hojnika.

Gre namreč za nekdanjega člana nadzornega sveta NLB, ki je na ta položaj prišel poleti 2012, v obdobju druge Janševe vlade, že novembra istega leta pa je položaj zapustil, ker je tako zahtevala Banka Slovenije (tedaj jo je še vodil Marko Kranjec). Postopek proti njemu je začela zaradi sumov, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje funkcije nadzornika banke, še pred izdajo odredbe pa jo je Hojnik prehitel z odstopom.

V kratkem obdobju, ki ga je Hojnik preživel v nadzornem svetu NLB, je ta uradno odločal tudi o sodelovanju s kadrovsko agencijo Korn Ferry International (KFI), zaradi katere se je banka znašla pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). To je bilo v obdobju, ko je NLB vodil Janko Medja.

Hojnik, nekdanji direktor sarajevske banke CBS in Poštne banke Slovenije, je vodil tudi nadzorni svet Preventa Globala, in to takrat, ko sta družbo vodila Jože Kozmus in pozneje Borut Meh. Še pred tem je bil Hojnik član nadzornega sveta Preventa Globala. Tam je sedel v obdobju, ko je družba lastništvo nemškega podjetja Prevent Dev, svojega ključnega prodajnega kanala, dokončno prepustila Nijazu Hastorju, poslovnežu iz Bosne in Hercegovine, s čimer si je podpisala smrtno obsodbo.

Že leta 2010 je Prevent Global končal v stečaju, Hastor pa se je še lani potegoval za nakup Cimosa.