Je Mercator že v rokah Agrokorja?

Kupoprodajna pogodba s hrvaškim trgovcem Agrokorjem naj bi bila parafirana že ta konec tedna, podpis pa naj bi bil po neuradnih podatkih predviden za 12. junij, je poročal POP TV. Za prodajo naj bi se menda najbolj zavzemala NLB, ki želi zadevo čim prej končati, saj je za 11. junij napovedana skupščina banke, na kateri bodo imenovani novi nadzorniki, je še poročala komercialna televizija.

Po poročanju POP TV je sicer mogoče, da NLB s pogodbo sploh ne bo šla na nadzorni svet, saj menijo, da dodatnega soglasja za prodajo svojega 10-odstotnega paketa ne potrebujejo. Za delež največjega slovenskega trgovca naj bi dobili dobrih 40 milijonov evrov, to pa je bistveno manj od določene meje, to je 10 odstotkov kapitala banke. Cena za delnico naj bi bila še vedno odprta – ta zdaj ostaja pri 110 evrih – prav tako del, ki govori o reprogramu Mercatorjevega milijardnega dolga. Agrokor namreč zahteva dogovor o prestrukturiranju, ki bo všeč tudi njemu, je še poročala komercialna televizija.

Nekateri člani iz konzorcija prodajalcev pa so za Planet Siol.net to informacijo zanikali in dejali, da je zadeva še daleč od prodaje.

Mercator si želi, da bi do odločitve o morebitni prodaji podjetja prišlo čim prej, je medtem na Bledu poudaril predsednik uprave Mercatorja Anton Balažič. "Pričakujemo, da bo v prihodnjih tednih sprejeta jasna odločitev, ali se bo proces nadaljeval ali ne," je dejal.

"To bo vsekakor proces, ki bo trajal vsaj še pol leta" Jasno je, da prodajni postopek za Mercator poteka, kmalu pa bi moralo postati tudi jasno, ali se bo nadaljeval ali ne. "Če se bo nadaljeval, bo to vsekakor proces, ki bo trajal vsaj še pol leta," je ob robu konference Evropskega centra za voditeljstvo pojasnil prvi mož največjega slovenskega trgovca.

Sicer je bil po oceni Balažiča proces prodaje doslej profesionalen in transparenten, rezultat pa bo v največji meri odvisen od pogajanj med lastniki in ponudniki. Glede samih ponudb pa je Balažič komentar zavrnil, saj postopek prodaje, kot je poudaril, vodijo lastniki.

"Gre za podjetje, ki mora zelo globoko razmisliti o prestrukturiranju dolga" Balažič je na konferenci tudi sodeloval na okrogli mizi na temo poživljanja poslovanja zrelih podjetij. "Največje vprašanje Mercatorja sedaj je uravnoteženje rasti in dolga," je pojasnil. Po njegovih besedah gre za "podjetje, ki mora zelo globoko razmisliti o prestrukturiranju dolga".

Balažič je pojasnil, da je Mercator med letoma 2008 in 2012 za investicije namenil več kot 800 milijonov evrov, produktivnost teh investicij pa je bila pod povprečjem investicij v preteklosti. Sedaj je podjetje pred vprašanjem, kako kapitalizirati zelo dober položaj v regiji s tako velikim dolgom.

Balažič je sicer izpostavil tri možne scenarije. Prvi je, da Mercator sam poplača dolg, ki pa bi lahko, zaradi pomanjkanja kapitala, vodil tudi v stagnacijo podjetja. Druga možnost je, da postane del regionalne konsolidacije in s tem ustvarja novo vrednost. Sem sodi tudi možnost, da Mercator prevzame regionalni tekmec. Tretja pa iskanje kapitala zunaj Slovenije.

Previsoki fiksni stroški, premalo učinkovita logistika in nizka produktivnost Kateri od scenarijev bo prevladal, bodo odločili lastniki. "A vse to ne bo pomagalo, če ne bomo bolj učinkoviti," je izpostavil. Med težavami Mercatorja je še posebej poudaril previsoke fiksne stroške, premalo učinkovito logistiko in nizko produktivnost.

Balažič je opozoril tudi na Mercatorjevo lastništvo velikega obsega nepremičnin, kar je za trgovca nenavadno. Podjetje je želelo nepremičnine monetizirati, kar pa mu ni uspelo zaradi poslabšanja makroekonomske situacije v Sloveniji, zmanjšala se je sposobnost financiranja takšnega projekta, pa tudi začetka procesa prodaje. A monetizacija nepremičnin zagotovo ostaja ena od možnosti za prihodnje, je poudaril.

Na okrogli mizi pa je sodeloval tudi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan, ki je poudaril, da bankirji poskušajo podjetjem zagotoviti denar, ki bi odgovarjal njihovim projektom. A velika težava je visoka zadolženost podjetij, je opozoril.

Svilan: V naši regiji kreditni krč ni največja težava Za Slovenijo bo zelo pomembno, da bo imela v prihodnje bolj uravnoteženo gospodarstvo, več poudarka mora biti na trajnosti, je poudaril Svilan. Menil pa je tudi, da v naši regiji kreditni krč ni največja težava. Podjetja, ki imajo ustrezne poslovne modele, namreč denar dobijo.

"V tej regiji je potreben kapital," je poudaril. "Upam, da bo kapital prišel in zagotovil dodatno podporo investicijam." Sicer pa je po prepričanju Svilana najpomembneje spremeniti način razmišljanja. Če tega ne bo, tudi razvoja ne bo, je še menil.