Je Italija nova Grčija? Če propade, razpade tudi evroobmočje.

Negotovost okoli proračuna - do 15. oktobra ga morajo poslati Evropski komisiji - je sprožila preplah na finančnih trgih, za Italijo pa se je hitro podražilo njeno zadolževanje. Donosnost na desetletne obveznice se je povzpela na raven, kot je bila leta 2014. Zahtevani donosi za desetletne obveznice so trenutno pri 3,5 odstotka. Za primerjavo, slovenska donosnost znaša 1,1 odstotka.

Italijanska vlada na čelu z Giuseppejem Contejem se je v zadnjem času želela izogniti varčevalno naravnanemu proračunu in zavezam EU, s tem pa si je nakopala jezo evropskih finančnih ministrov.

Italijanski dolg znaša 131 odstotkov BDP, s čimer zaostajajo le za Grčijo, ki je simbol zadnje finančne krize.

Italijanski dolg že večji 2.340 milijard evrov

Ekonomist Jure Stojan razloge vidi v nestabilni koaliciji, ki mora uresničiti nekatere predvolilne obljube, če želi še enkrat zmagati na volitvah.

"Glavni krivec za gibanje italijanskega javnega dolga je italijanska notranja politika. Moramo se seveda zavedati, da je burna politika v Rimu sama po sebi krivec za to, da imajo naši sosedje več kot 2.340 milijard evrov dolgov," meni Stojan.

"Samo Italijanke in Italijani lahko rešijo italijanske težave, kar je tudi razlog za to, da italijanske politike vseh strani tako jezijo nasveti, ki jih prejemajo od ECB iz Frankfurta in Evropske komisije iz Bruslja," meni ekonomist Jure Stojan. Foto: Bojan Puhek

Prevelika, da bi šla po grški poti

Italija je za Nemčijo in Francijo tretje največje gospodarstvo v EU, njene težave pa bi lahko pomenile krizo za vso evropsko skupnost. Prav tako so še sveži spomini na Grčijo, s katero ima Italija veliko skupnih točk, vendar bi njen padec veliko bolj stresel Evropo, kot jo je grški.

Italija je prevelika, da bi šla po poti Grčije. Foto: Reuters Gospodarska rast v Italiji je pod povprečjem EU, nezaposlenost je višja od 11 odstotkov, nezaposlenost med mladimi pa kar 32-odstotna, tako da je Italija bližje Grčiji kot evropskemu povprečju. Vendar prav zaradi njene velikost in pomembnosti podoben scenarij ni verjeten.

"Ironično je, da si Bruselj pravzaprav želi, da bi Italija šla po poti Grčije. Seveda v zelo posebnem pomenu, in sicer da bi italijanska vlada kopirala grškega premiera Ciprasa, ki je zmagal zaradi obljub, da ne bo ubogal navodil trojke, v praksi pa je seveda ubogal," komentira Stojan.

"Italija je pač prevelika, da bi jo pustili propasti, ampak tudi prevelika, da bi jo lahko reševali. Italija je pač še zmeraj, kljub stagnaciji zadnjih nekaj desetletij, članica skupine G7. Če bi bankrotirala - če bi torej nehala plačevati obresti pri javnem dolgu -, bi to lahko pomenilo tudi razpad evroobmočja," opozarja Stojan.

Vodji italijanske koalicije Giuseppe Conte in Matteo Salvini Foto: Reuters

Ceno rešitve bodo plačali državljani

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pred kratkim dejal, da je treba storiti vse, da se izognemo novi Grčiji, kar je razburilo vodjo Lige Mattea Salvinija. Tiskovni predstavnik predsednika Junckerja je zadevo pomiril z besedami, da Juncker ni govoril z "dramatičnim tonom".

Najbolj črn scenarij bi bolel tudi Slovenijo, saj je Italija pomemben trgovski partner, kamor gre desetina vsega slovenskega izvoza.

Italijanske težave niso od včeraj in se vlečejo že dalj časa, ceno pa bodo večinoma plačali Italijani in Italijanke.

"Pravzaprav se vsi strinjajo, da so edina rešitev strukturne reforme, od trga dela do pokojninskega sistema in ustavne ureditve, ki porazdeljuje pristojnosti med Rimom in regionalnimi središči. Žal pa ni strinjanja glede ključnega vprašanja - koliko kratkoročne bolečine je treba naprtiti državljanom v zameno za negotovo obljubo boljših časov enkrat v prihodnosti," razmišlja Stojan.

Po njegovem mnenju sta pogoja za sprejetje strukturnih reform široko družbeno soglasje in politična stabilnost.