Jazbec: Danes plačujemo račun za vsa zastonjska kosila

S finančnim ministrom Urošem Čuferjem se strinjata, da so danes sprejeti ukrepi za sanacijo bančnega sistema predpogoj za okrevanje, ki mu bodo morali za zagotovitev vzdržne rasti nujno slediti tudi drugi ukrepi. "Zelo resno in sistematično se je treba lotiti razdolževanja podjetij" Čufer je na brifingu z novinarji poleg ukrepov za sanacijo bank navedel štiri nujne reforme oz. ukrepe, ki jih mora Slovenija izvesti, če želi doseči vzdržno rast. "Zelo resno in sistematično se je treba lotiti razdolževanja podjetij," je zatrdil.

K prestrukturiranju bo lahko pripomogla tudi Družba za upravljanje terjatev bank, sprejeta je bila prenovljena insolvenčna zakonodaja, v t.i. slabi banki pa je tudi dovolj znanja s področja prestrukturiranja podjetij, je prepričan. Kot najbolj nujen primer hitrega ukrepanja je izpostavil Cimos.

Spomnil, da "čudni" projekti izhajajo iz podjetij in bank v državni lasti Potrebno je tudi transparentno in pregledno upravljanje državnega premoženja na enem mestu, za kar naj bi poskrbel Slovenski državni holding, je dejal Čufer in spomnil, da "čudni" projekti izhajajo iz podjetij in bank v državni lasti.

Pripraviti je treba tudi zelo jasno strategijo, katera podjetja bodo ostala v državni lasti in katera ne. Nenazadnje je treba postopke privatizacije, ki jih je država že začela in jih še bo, dosledno izpeljati do konca, je dejal minister.

"Ključno je, da je ta sanacija čim bolj temeljita" Da so ukrepi za sanacijo bank le eden od nujnih ukrepov, se je strinjal tudi guverner Jazbec. "To je zgolj potreben pogoj, ne pa zadosten. Ključno je, da je ta sanacija čim bolj temeljita," je dejal in dodal, da jo lahko sicer Slovenija spet ponavlja.

Na vprašanje, kdaj bi lahko izvedli vse predstavljene ukrepe in dosegli vzdržno rast, ali je to npr. v treh ali petih letih, je Čufer dejal, da bi moralo do tega priti prej, da pa bo naslednjih šest mesecev prav tako napornih kot minulih šest.

"Na tej točki ne potrebujemo pomoči" Na vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnje morda vendarle potrebovala finančno pomoč, je Jazbec dejal, da "na tej točki ne potrebujemo pomoči", Čufer pa je dodal, da tega "nikakor ne vidi kot možnost".

Če se bo spremenilo lastništvo bank in če se bo zmanjšala vloga države kot lastnice bank, je po Jazbečevem mnenju "velika verjetnost, da je to ena zadnjih dokapitalizacij na račun davkoplačevalcev". "Državno lastništvo bank v Sloveniji je primerljivo zgolj še z osmimi ali desetimi državami na svetu, pa ne želite, da vam naštejem te države. Očitno je, da smo imeli v Sloveniji resen problem, ki ga, vsaj upam, s to sanacijo začenjamo reševati," je povedal guverner.

Čufer pričakuje, da se bodo obrestne mere postopno znižale Čufer pričakuje, da se bodo obrestne mere na depozitnem in kreditnem delu postopno znižale. Vzporedno razdolževanje podjetij naj bi prispevalo k temu, da bodo razdolžena podjetja ohranila in ustvarila kakšno novo delovno mesto, razdolžena podjetja pa so tudi tista, ki lahko investirajo, je povedal.

Država namerava delež v Novi Ljubljanski banki (NLB) na 25 odstotkov in eno delnico zmanjšati do leta 2017, celoten delež v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) pa prodati do leta 2016, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko.

Ni izključil možnosti, da bi delež v NLB prodali v celoti Čufer je pojasnil, da se je Slovenija za tolikšno zmanjšanje deleža v NLB dogovorila z Evropsko komisijo, takšen načrt pa je potrdil tudi DZ. Ni pa izključil možnosti, da bi delež v NLB prodali v celoti, če bi v postopku privatizacije prišli do ugotovitve, da bi bilo delež bolj smiselno prodati v celoti in če bi se s tem strinjal tudi DZ.

Čufer odobritev državne pomoči NLB in NKBM od Evropske komisije pričakuje prej v nekaj dneh kot nekaj tednih, vsekakor do konca leta. Jazbec je ob tem ponovil, da čakanje na formalno potrditev Bruslja ne pomeni nič za poslovanje bank, ki poteka nemoteno, vloge pa so varne.

Glede obveznic, vrednih milijardo evrov, ki jih bodo dali v banke, je Čufer pojasnil, da jih bodo lahko banke prodale ali obdržale in "pobirale" obresti, lahko pa jih bodo tudi zastavile pri Evropski centralni banki. Del teh sredstev gre sicer iz šestih preteklih izdaj obveznic, del pa iz dveh novejših izdaj zakladnih menic. Prepričan je, da pri tem ne gre za izkrivljanje trga, ampak za normalen postopek.

Čufer od bank pričakuje, da bodo kmalu šle po sredstva na mednarodne trge Čufer od bank sicer pričakuje, da bodo sorazmerno kmalu šle po finančna sredstva na mednarodne trge, da bodo sodelovale pri prestrukturiranju podjetij, ki bodo prišla na slabo banko, in tistih, ki prestrukturiranje še potrebujejo in niso prešla na slabo banko, da bodo vzdrževale zdravo kreditno politiko, da se bodo dezinvestirale in osredotočile na osnovno dejavnost in da se bodo stroškovno prilagodile manjšemu obseg poslovanja.

Članica sveta Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je ob tem navedla, da je bilo slabih terjatev bank, ki zamujajo več kot 90 dni, konec oktobra že za 9,1 milijarde evrov.

Jazbec je na vprašanje, kdo bo nadziral slovenske sanatorje bančnega sistema, pojasnil še, da lahko Evropska komisija državi naloži kazen, če ta ne izpolnjuje vseh zahtev, ki so pogoj za to, da država z davkoplačevalskim denarjem sanira bančni sistem.