Huda zima je kriva za upad evropskih sredstev

Poleg stečajev izvajalcev, zamudnega pridobivanja zemljišč in dovoljenj ter težav pri postopkih javnega naročanja je k zamiku gradbene sezone in posledično izplačil prispevala tudi nekoliko daljša zima. Obseg sredstev evropske kohezijske politike iz državnega proračuna je letos do konca marca znašal dobrih 76 milijonov evrov oz. sedem odstotkov načrtovanega zneska v letošnjem proračunu. Za napovedmi zaostajajo predvsem izdatki na projektih okoljske in prometne infrastrukture. Ministrstva, vključena v izvajanje kohezijske politike v Sloveniji, sicer krepijo aktivnosti na področju pospeševanja izplačil iz državnega proračuna, vendar so kljub temu nekoliko znižala napovedi izplačil za leto 2013 - z 1,1 milijarde evrov na 921 milijonov evrov. Končni znesek bo odvisen tudi od rebalansa letošnjega proračuna, pravi vlada. Črpanje evropskih sredstev je za vlado absolutna prednostna naloga, še posebej pri projektih okoljske in prometne infrastrukture. Poročilo o črpanju sredstev evropske kohezijske politike v obdobju med letoma 2007 in 2013, ki ga je prejšnji teden obravnavala vlada, ugotavlja, da bi bilo treba v prihodnjih mesecih izvesti več aktivnosti za pospešitev izvajanja projektov. Tako so se s ciljem, da bi preprečili nevarnost izgube sredstev, že začele izvajati nove aktivnosti. Na gospodarskem ministrstvu so denimo pripravili spremembe zakonov o izvrševanju proračuna, o javnem naročanju in o reviziji postopkov javnega naročanja, kjer so velike ovire za učinkovito črpanje evropskih sredstev. V ustanavljanju je tudi strokovna skupina za javna naročila, ki bo pospešila pregled razpisnih dokumentacij, pripravljali se bodo akcijski načrti, nadgrajen bo tudi informacijski sistem. Slovenija je v obdobju od leta 2007 do konca letošnjega marca imela na voljo 4,8 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike, potrdila pa je za pet milijard evrov projektov oz. programov. Od tega je bilo doslej podpisanih za 3,5 milijarde evrov pogodb, iz državnega proračuna izplačanih 2,5 milijarde evrov, iz bruseljske blagajne pa povrnjenih 1,8 milijarde evrov.