Četrtek, 13. 8. 2026, 13.04
1 mesec
Ministrstvo sestavlja nabor pomoči kmetom zaradi suše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
Razmere zaskrbljeno spremljajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki bo danes na ministrstvo poslala svoj nabor ukrepov za pomoč kmetom. Kot je pojasnil Podgoršek, bodo predlagali ukrepe finančne podpore po vzoru iz leta 2022 ob začetku vojne v Ukrajini, ko je država za pomoč v kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov evrov, jeseni pa še 15 milijonov evrov. "Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu," je bil jasen.
Ministrstvo za kmetijstvo je dobilo evropska sredstva za izplačilo pomoči kmetom zaradi letošnje hude suše, ki jih bo država verjetno še nadgradila, je ob ogledu razmer na terenu dejala sekretarka Mojca Erjavec. Predsednik KGZS Jože Podgoršek pa je napovedal nabor predlogov zbornice, da bi v kmetijstvu "rešili, kar se rešiti da".
Sekretarka Erjavec se je danes na terenu v okolici Domžal seznanila s sušnimi razmerami, ki so, kot je poudarila, resnično pereče, zato bo k pomoči kmetom pristopila tudi država.
"Na ministrstvu smo že zagotovili skupno več kot 15 milijonov evrov za reševanje posledic suše in pozebe v lanskem letu, pričakujemo, da se bodo prva izplačila začela konec tega meseca. Glede tekočih ukrepov za blaženje posledic krize zaradi visoke cene gnojil in goriv pa tudi snujemo ukrepe. Na evropski ravni smo dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi," je dejala v izjavi za medije ob robu ogleda.
Poudarila je, da je v trenutnem obdobju skupne kmetijske politike za namakanje zagotovljenih okoli deset milijonov evrov in da sta trenutno na tem področju odprta dva razpisa. "Na terenu smo si ogledali tudi nekatere dobre prakse namakanja," je povedala.
Razmere zaskrbljeno spremljajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki bo danes na ministrstvo poslala svoj nabor ukrepov za pomoč kmetom.
Kmetje bi morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu
Spomnila je, da so na ministrstvu že poslali pobudo ministrstvu za okolje in prostor za hitrejše in preprostejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor.
Zaradi vse več vremenskih ujm bi kmetje morali razmisliti tudi o možnosti zavarovanja v kmetijstvu, za kar so prav tako na voljo subvencije, je povedala.
KGZS bo predlagala ukrepe finančne podpore
Razmere zaskrbljeno spremljajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki bo danes na ministrstvo poslala svoj nabor ukrepov za pomoč kmetom. Kot je pojasnil Podgoršek, bodo predlagali ukrepe finančne podpore po vzoru iz leta 2022 ob začetku vojne v Ukrajini, ko je država za pomoč v kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov evrov, jeseni pa še 15 milijonov evrov. "Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu," je bil jasen.
Suša je izjemna.
Poleg tega bodo med drugim predlagali še popise škode, možnosti najema kreditov prek Slovenskega regionalno razvojnega sklada ter zmanjšanje administrativnih bremen pri javljanju višje sile, setve in ozelenitev.
Da bodo v prihodnosti potrebna večja vlaganja v preventivne ukrepe, je menil tudi član sveta KGZS Bojan Cajhen. Prepričan je, da bo v letih, kot je letošnje, tudi država morala bolj pomagati, da kmetije ne bodo obupale in prenehale kmetovati.
V Slovenski ljudski stranki (SLS) medtem menijo, da ti ukrepi ne bodo zadostovali. Predlagajo vključitev matičnih čred goveda v sistem blagovnih rezerv ter opozarjajo na nujnost namakalnih sistemov in zadrževalnikov. Dolgotrajna suša in visoke temperature v Sloveniji povzročajo katastrofalno škodo v kmetijstvu, izpad pridelka pri najbolj prizadetih kulturah pa se giblje med 30 in celo 90 odstotki. Razmere resno ogrožajo stabilnost celotne domače prehranske verige in živinoreje, so poudarili v današnjem sporočilu za javnost.
"Naši kmetje, ki skrbijo, da nismo lačni, opozarjajo na izpad ključnih poljščin. Najbolj sta prizadeti koruza (izpad do 90 odstotkov) in krompir (izpad od 30 do 90 odstotkov). Izpad voluminozne krme na travnikih dosega okoli 70 odstotkov, marsikje tretjega odkosa sploh ne bo," so zapisali. Kmetje so tako prisiljeni v predčasno zaključevanje paše, dokup drage krme ali celo v zmanjševanje staleža živali. Kot so opozorili, se že za jesen napoveduje prvi val podražitev sadja in zelenjave, saj se kmetje soočajo z ogromnim izpadom dohodka.
Ob tem v stranki menijo, da reševanje krize zahteva kombinacijo interventnih korakov in dolgoročnih sistemskih prilagoditev podnebnim spremembam. "Podpiramo Združenje slovenske kmečke iniciative, ki zahteva vključitev matičnih čred goveda v sistem blagovnih rezerv, da se prepreči množični zakol živali. Za ekološke kmete predlagamo začasno dovolitev uporabe neekološke krme za ekološko živino brez izgube certifikatov. Kmetje so se že prilagodili suši: izvajajo predčasno siliranje, mulčenje in preudarno gnojenje, marsikdo goji proti suši odpornejše sorte," so zapisali.
Glede nujnosti namakalnih sistemov in zadrževalnikov so opozorili, da ima Slovenija z namakalnimi sistemi opremljenih manj kot dva odstotka oz. okoli 6200 hektarjev primernih površin. Nujna je še pospešitev birokratskih postopkov za gradnjo akumulacij in namakanje ter strateško dvo- in večnamensko gospodarjenje z vodnimi viri. Kot primer možnega povečanja so izpostavili zadrževalnik Žovnek v Spodnji Savinjski dolini.
Nesprejemljivo se jim zdi dolgotrajno pridobivanje dovoljenj za gradnjo zadrževalnikov vode, saj da znižuje gospodarnost države kot celote in ogroža njene strateške interese. Kot so še menili, je treba med drugim racionalizirati postopke, sprejeti državni prostorski načrt za namakanje v Prekmurju, krepiti namakanje v Podravju, investirati v gospodarne načine namakanja ter povezati namakalne sisteme in zadrževalnike.
"Kot družba se moramo zavedati, da bomo brez kmeta lačni. Zdrava hrana je tudi temelj zdravja. Samooskrba z vidika narodove samostojnosti pomeni veliko: ali bomo za svoje preživetje poskrbeli sami, ali pa bomo to prepustili drugim - po njihovi volji in pogojih," so še zapisali.
Pričakujejo ogromen izpad pridelka
Kmet Andrej Hribar pa je ministrstvo v luči vremenskih vzorcev zadnjih let pozval k razmisleku o tem, da bi bilo gnojenje omogočeno že pred 15. februarjem.
Kmet Andrej Hribar.
Pri žitih po zdajšnjih ocenah pričakujejo do 50-odstoten izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, pri krompirju od 30- do 90-odstotni izpad, pri oljnih bučah škoda po zdajšnjih ocenah presega 50 odstotkov. Zaradi suše škoda nastaja tudi v sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu, pa tudi v ribogojstvu in gozdovih. Podgoršek je zato danes kmete še enkrat pozval, naj redno preverjajo stanje podlubnikov v gozdovih in pravočasno odstranjujejo napadena drevesa.
Stanje na terenu si bo prihodnji teden ogledal tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj.
